Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bere Miha Arh.
V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«
Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Bere Miha Arh.
V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«
Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Trnuljčica bratov Grimm je klasična pravljica o princu, princesi, zlobni čarovnici in o tem, da dobro vedno premaga zlo. Z njo končujemo cikel Iz nekoč v danes: pravljice na Arsu. Slišali jo bomo v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Včasih so ljudje redno srečevali rojenice in sojenice, ki so novorojenim prerokovale usodo. Danes se ta bitja držijo daleč od človeka, visoko v gorah ali v najtemnejših kotičkih gozdov. Kako so se nekoč starši trudili prikupiti tem bitjem in ali je usodi, ki ti je dana v zibelko, mogoče ubežati, bodo pripovedovali Klemen Kovačič, Klara Kuk in Veronika Železnik. Pripovedi sta zapisani v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi Divja Jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Gestrin je povodni mož, ki je bolj mlad kot star in nima nog temveč plavuti. Boje se ga ribiči in brodarji ob Dravi. Neki drugi povodni mož gospodari Muri. Pomiriti se da te hudobne in jezne može, če jim v vodo vržeš lepo darilo. Včasih pa kaj z brega vzamejo kar sami. Kje vse še živijo povodni možje, nam bodo nocoj pripovedovali Gaja Filač, Gašper Lovrec in Jure Žavbi. Pripovedi in pesem so vzete iz zbirk Pravljičnih poti Slovenije, v uredništvu Irene Cerar, Divje Jage: slovenska ljudska pripoved, v uredništvu Frančka Bohanca ter Slovenskih ljudskih pesmi, v izboru Marka Terseglava in Dušana Čaterja. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pesnik in pisatelj Gustav Strniša je večji del svojega opusa posvetil mladini. Svoja dela je objavljal v mesečnikih, v priložnostnih publikacijah, v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV Slovenija. Nocoj bomo prisluhnili njegovi pravljici Pomladna svatba.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Igralec Saša Miklavc se je rodil 8. marca 1926 v Ljubljani, leta 1952 je diplomiral v Ljubljani in vse do leta 1991 deloval v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavil se je kot karakterni igralec, pogosto je upodabljal nerazumljenost, tujstvo, vdanost, zagrenjenost. Ob rednem gledališkem delu je bil zelo priznan radijski interpret poezije, sodeloval pa je tudi v mnogih radijskih igrah. Nocoj bomo prisluhnili njegovi interpretaciji Mesecev Franceta Vurnika. Spremljal ga bo instrumentalni ansambel članov ljubljanskega radijskega orkestra, avtor glasbe pa je Lucijan Marija Škerjanc. Posnetek je nastal aprila 1965.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Nocoj bomo slišali še eno zimsko pravljico iz bogatega radijskega arhiva. Njen naslov je Snežni otroci. Napisal jo je Janez Sever, glasbo zanjo je zložil skladatelj Lojze Lebič, interpretiral pa jo je dramski igralec Jože Zupan. Posnetek je nastal januarja 1967.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov