Bere Miha Arh.

V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«

Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.