Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bere Miha Arh.
V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«
Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Bere Miha Arh.
V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«
Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
"Nekoč, ampak zares davno, sta živela dva kmeta. Eden je bil reven, drugi bogat. Revni je imel samo enega prašiča, a še temu ni imel česa dajati, saj ni bilo kje vzeti. Bogati pa je imel deset prascev, dostikrat jima je metal ječmen in tudi v koritu se je vedno kaj našlo. Ker sta kmeta imela skupno ogrado, je revežev prašič vsaj trikrat na dan pritekel med čredo bogatega, sunil malo ječmena in se nalokal pri koritu. Nekega dne je bilo bogatinu tega dovolj, pograbil je gorjačo – lop – z njo prašiča po čelu. Takoj je klecnil v prah in bilo je po njem. Revež se je šel pritožit k sodniku, kakšna škoda se mu je zgodila. Bogati se je branil, da je bil oškodovan tudi on, zato prašiča ni hotel plačati. Ker sodnik ni mogel doseči sprave med njima, je takole razsodil. Kako?Vabljeni v našo družbo, da slišite razsodbo. Pravljico Ženska pamet bo interpretirala Martina Maurič Lazar.
In ko pode odgovor na vprašanje Kaj je najlepše, kaj najmočnejše in kaj najbogatejše, nas bo pot iz pravljice Gospod brez skrbi vodila v pravljico O kuhanih jajcih, večer pa bomo zaokrožili z zgodbo o hudiču, ki je odšel. In tobaku, ki je ostal.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V interpretaciji igralke Polone Kores bodo zaživele čukčevska pravljica Deklica in mesec, jakutska pravljica O deklici na mesecu, japonska pravkjica Zajček na mesecu in beneška basen Zakaj je mesec nag.
"Vrh Podlesa, tam, kjer se gre na Vitranc, je Črna lopa in v Črni lopi je svoj čas živela Pehta. Notri je imela lep kvartir. Kamnita plošča je bila za mizo, imela je kamnito ognjišče in kamnite stole, tam je spala in kuhala, vse skupaj, po hrano pa je hodila po celem Podlesu. Po njivah je nabirala zelje, krompir, fižol, korenje in kar ji je še takega dišalo, meso pa sta ji nosila Bédanc in Škompnjek ..."
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Neveljaven email naslov