Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravljica

08.03.2021


Bere Miha Arh.

V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«

Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.


Pravljica

85 epizod

Pravljica

85 epizod


Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Pravljica

08.03.2021


Bere Miha Arh.

V letošnjem letu bomo praznovali 110-letnico rojstva Kristine Brenkove. Ko je l. 1949 postala urednica pri založbi Mladinska knjiga, je vedela, da želi delati in razširjati dobre knjige. Osnovala je več zbirk, s katerimi je med bralce zanašala tako avtorske kot ljudske pripovedi, tako slovenske kot najboljše iz svetovne zakladnice. Ljudske pripovedi je objavljala v zbirkah Čebelica, Deteljica in Velika slikanica, največ pa jih je izšlo v zbirki Zlata ptica, ki jo je osnovala l. 1956. Zbirka živi še danes in doslej je v njej izšlo skoraj 120 knjig, ki prinašajo pripovedno izročilo z vsega sveta. »Kopati po nepreglednem, še zmeraj rastočem bogastvu človeških govoric,« je zapisala Kristina Brenkova, »stikati za koreninami in koreninicami. Nikjer ne vidiš in ne odkriješ začetka, nikjer ni konca. Kot bi zbiral arheološke priče človekovega ustvarjalnega duha. Čudovito delo.«

Prepričana je bila, da ljudske pripovedi lahko razsvetlijo življenje vsakega otroka in marsikaterega odraslega. Vedela je, da prinašajo sporočila, ki so tehtna za katerikoli čas, hkrati pa se je veselila hudomušnosti, ki iz nekaterih veje tako brez zavor. V enem izmed starih Cicibanov je razkrila: »Rada bi napisala knjižico, ki bi živela še potem, ko mene več ne bo. Kdor bi jo bral, bi verjel, da je človek lahko tudi zvest in zaupanja vreden in da je zato kljub vsemu življenje le vredno živeti.« Vse, kar je Kristina Brenkova strnila v to misel, številni bralci še vedno srkamo iz njenih knjig. Mamka Bršljanka, Lonček Kuhaj, Pastirica Drobtinica, Zlata skledica in številne druge, ki jim je kot oblikovalka izborov, prevajalka ali urednica pomagala na svet, so dobra hrana novim in novim rodovom. V naslednjih tednih bomo z mislijo na belolaso gospo bistrega duha zajemali pravljice iz vseh teh knjig in jih oživljali v večernem programu Ars. Izbirata jih Anja Štefan in Ajda Rooss, brali pa vam jih bodo člani igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.


11.01.2021

Veselemu nikoli veselja ne zmanjka, interpretira Ana Hribar

Cikel Iz nekoč v danes: Pravljice iz različnih svetovnih izročil je koprodukcijski projekt 3. programa Radia Slovenija in Lutkovnega gledališča Ljubljana, v sodelovanju s pesnico, pisateljico in pripovedovalko Anjo Štefan.


08.01.2021

To vedo bogovi, interpretira Alenka Tetičkovič

Kaj vedo bogovi? Na to vprašanje je odgovore s pravljico pletla igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana Alenka Tetičkovič. Ker pa so pravljice žive in pretočne in se ne pustijo ujeti v dokončne in enopomenske sodbe, vabljeni v našo družbo, da svoj odtenek odgovora na vprašanje - Kaj vedo bogovi - poiščete še vi.


07.01.2021

Pravljice iz različnih svetovnih izročil: interpretira Zala Ana Štiglic

"Resnice ni ene na svetu, pač pa jih je veliko. Nekatere se nespremenljive in drže kot pribite, druge pa so bolj gnetljive in od človeka zavisi njih oblika. Pogosto pripada eni stvari več resnic: toliko, kolikor parov oči jo gleda. Pa niso zato resnice nič manj resnične, morebiti le nečemu bolj v prid. No, ali pa v škodo. Poglejmo še mi skozi kakšne tuje oči, ki so kdove kdaj gledale na svet, a se jim je tako godilo, da se o tem še danes govori." V interpretaciji Zale Ane Štiglic bodo zaživele pravljice: Kaj bi vozili še vrečo (hrvaška), Lena nevesta (srbska), Soseda (japonska) in Kako je tepček rešil luno (mongolska). Vabljeni v našo družbo.


06.01.2021

Venček kratkih, drobnih, domačih - interpretira Ajda Toman

Tokrat bo z nami igralka Ajda Toman, z venčkom kratkih, drobnih, domačih pravljic. Gozdna pojedina. Fižolčki. Oslova jajca. Zakaj smrt pobira vse od kraja, Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš, O ženi, ki je prala žaklje. Cikel pravljic iz Nekoč v danes nastaja v sodelovanju med Lutkovnim gledališčem Ljubljana, programom Ars in samostojno umetnico, pesnico, pisateljico ter pripovedovalko Anjo Štefan.


05.01.2021

Iz nekoč v danes: Lisičje pravljice v interpretaciji Roka Kunaverja

Na delovni mizi pesnice, pisateljice, pripovedovalke Anje Štefan leži mapa tipkopisov. Na mapi delovni naslov: Ta stare. Ta dobre. Da bi nekaj teh še neobjavljenih – ta starih, ta dobrih – pa tudi tistih ta čudežnih in ta močnih in že objavljenih – zaživelo v čaru živega dogodka, smo skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Anjo Štefan zasnovali Arsov oder. Ni dvorane, je pa rdeča studijska luč. Ko se prižge, v etru zaživijo pravljice. V živo, v interpretaciji članov igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana. Ta lisičje je interpretiral Rok Kunaver. Na fotografiji: Rok Kunaver Avtorica fotografije: Mimi Antolović


Stran 5 od 5
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov