Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Neveljaven email naslov