Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Ob zaključku 1. Filharmoničnega festivala baročne glasbe v Sloveniji, ki bo 30.1., Nina Zagoričnik gosti tri mlade glasbenice baročne glasbe, Christino Thaler (sopran), Evo Dolinšek (čembalo) in Kristino Martinc (baročna flavta), ki končujejo magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Gostja oddaje Proti etru je bila Katerina Mirovič, kustosinja, producentka in urednica, soustanoviteljica in članica uredništva revije Stripburger ter soustanoviteljica in programska selektorica festivala Svetlobna gverila.
Andraž Pöschl je avtor dokumentarnih filmov in odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Sinja Ožbolt, plesalka in koreografinja ter plesna pedagoginja, ki je skupaj z Matjažem Zupančičem premierno uprizorila gledališko plesno predstavo 20th Century Fog – Megla stoletja na odru Španskih borcev.
Kaja Dolar je mlada raziskovalka na področju lingvistike na pariški univerzi Nanterre, je sourednica prvega tiskanega prostega slovarja žive slovenščine "Razvezani jezik XX XY", ki je izšel pravkar.
Gost oddaje Proti etru, spet ta dež bo filmski režiser Marko Naberšnik. Na 25. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFE bo predstavil svoj vojni film “Gozdovi so še vedno zeleni”.
Aleksandar Popovski je na velikem odru SNG Drama postavil krstno uprizoritev Figure Veneris Historie, prav tako makedonskega dramatika Gorana Stefanovskega.
Scenaristka in režiserka filma Drevo, ki je začel svojo pot po slovenskih kinematografih.
Prejemnik Borštnikovega prstana Vlado Novak se takole spominja svojih začetkov: “Kot mlad mulc sem v predstavi ‘Škrlatni prah’ igral možakarja s plavo brad, to je bila ena zelo majhna vloga, kjer je kritik Borut Trekman napisal, … možakarja s plavo brado je igral Vlado Novak, njegov govor zagotovo ni sodil na oder profesionalnega gledališča in je imel seveda absolutno prav. Takrat sem jaz govoril v pristni mariborščini …” Vlado Novak, gledališki in filmski igralec, član SNG Maribor.
Tina Gregorič vabi vse, ki bi jih zanimala izkušnja nanoturizma in bivanja znotraj razstave BIO50. Bivanje v Fužinskem gradu pomeni, da lahko vsak udeleženec sodeluje pri razstavi, lahko premešča predmete in s tem postane sooblikovalec razstave …
Igor Prassel, ki stoji takorekoč na čelu dveh filmskih festivalov v Sloveniji, kot vodja Festivala slovenskega filma ter programski direktor in ustanovitelj Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, v oddaji Proti etru.
V oddaji Proti etru spet ta dež bo Nina Zagoričnik gostila 29-letnega filmskega režiserja Blaža Završnika.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Borja Močnik v oddaji Proti etru spet ta dež ponuja novo ploščo nemške afro zasedbe Woima Collective.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru spet ta dež je gledališka in filmska igralka Tina Vrbnjak, avtorica idejne zasnove in igralka predstave Marie Curie – Hystérie je, ki je nastala po knjigi “Knjiga o Blanche in Marie”, švedskega pisatelja in dramatika Pera Olova Enquista.
Gostja oddaje Proti etru je bila Bernarda Županek, kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana in glavna kuratorka velike razstave “EMONA, Mesto v imperiju”, ene od ključnih dogodkov krovnega projekta “EMONA 2000”.
Neveljaven email naslov