Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
736 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
K Nini Zagoričnik prihaja Marko Brdar, filmski snemalec in direktor fotografije filma Zvizdan.
Nina Zagoričnik gosti arhitektki, ki organizirata in vodita festival Odprte hiše Slovenije.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Sanja Neškovič Peršin je avtorica številnih koreografij, gledaliških plesnih predstav ter samostojnih projektov. Lansko leto je prevzela mesto umetniske vodje baleta v SNG opera in balet. Njena želja je vzpostaviti še en vzporedni program, neke vrste laboratorij za mlade, kjer b lahko uprizarjali manjše, komorne predstave za nove ideje, nekakšen preplet platforme ustvarjanja, improvizacije in plesnega akademizma.
Za ilustracije v knjigi ‘Deček in hiša’ je Maja Kastelic prejela priznanje in plaketo Hinka Smrekarja, po razstavi v Bolonji pa že nekaj ponudb iz različnih evropskih založniških hiš.
Vita Mavrič je skupaj z Janijem Kovačičem pripravila koncert “Vitomil Zupan, šlagerji in pesmi iz zapora”, glasbeni projekt, ki je nastajal leto dni!
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO, arhitekt, arhitekturni kritik, kurator in urednik.
Gregor Pompe je eden najpomembnejših slovenskih muzikologov mlajše generacije, predstojnik, pedagog, skladatelj, dirigent in glasbeni kritik.
Tiha K. Gudac je mlada hrvaška avtorica dokumentarnega filma Goli. V njem nam skozi pripovedovanje svoje mame ter pričevanje družinskih prijateljev razkriva zgodbo dedka, umrlega leta 1992, ki je prestal zloglasno politično taborišče Goli otok, imenovan tudi “Otok strtih duš”.
Dr. Kaja Širok je na bolonjski univerzi raziskovala italijansko povojno historično naracijo ter za svoje akademsko raziskovalno in znanstveno delo, od italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, prejela visoko odlikovanje, naziv viteza reda italijanske zvezde.
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Eva Mahkovic je soavtorica priredbe in dramaturginja obeh predstav: Homerjeve 'Iliade' in 'Do zadnjega diha, zdaj', gledališke uprizoritve, ki je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha.
Ob zaključku 1. Filharmoničnega festivala baročne glasbe v Sloveniji, ki bo 30.1., Nina Zagoričnik gosti tri mlade glasbenice baročne glasbe, Christino Thaler (sopran), Evo Dolinšek (čembalo) in Kristino Martinc (baročna flavta), ki končujejo magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Gostja oddaje Proti etru je bila Katerina Mirovič, kustosinja, producentka in urednica, soustanoviteljica in članica uredništva revije Stripburger ter soustanoviteljica in programska selektorica festivala Svetlobna gverila.
Andraž Pöschl je avtor dokumentarnih filmov in odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa.
Neveljaven email naslov