Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
404 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
V Maribor se že drugo leto zapored odpravljajo ljubitelji ugank, skrivnosti in iskanja pravih poti. Na enem izmed tamkajšnjih polj je nastal največji tematski park v Sloveniji, ki upošteva tudi sodobne ekološke smernice. Društvo za preživljanje prostega časa v naravi Labirint je postavilo koruzni blodnjak, v katerem obiskovalce poleg iskanja prave poti čaka tudi več miselnih iger, ugank in nalog. Pot iz labirinta bomo na Prvem iskali ob 11.30. Si upate z nami?
V teh dneh v Krakovu in Auschwitzu na Poljskem obeležujejo 75. obletnico spomina na genocid Romov. V sklopu obeležitve te obletnice in mednarodnega projekta Poglej in ne pozabi! bo različna prizorišča na Poljskem obiskalo več kot 400 mladih. Organizatorji upajo, da bodo s pobudo med mladimi širili ideje solidarnosti in empatije ter – v kontekstu vpenjajočega se rasizma, sovražnega govora in ekstremizma po Evropi – mlade Evropejce in civilno družbo na sploh ozavestili in spodbudili k aktivnemu promoviranju spoštovanja, dialoga in človekovih pravic.
Več kot sto tujcev, starih med 18 in 75 let, iz 32 držav te dni v Ljubljani končuje Poletno šolo slovenskega jezika. Vsak delovni dan zadnja dva ali štiri tedne so se s pomočjo učiteljev Centra za slovenščino kot drugega in tujega jezika soočali s slovenskimi skloni, dvojino in naglasi. Pomemben del učenja pa so tudi vodeni sprehodi po galerijah, muzejih in podobno. V živo iz predavalnice ljubljanske Filozofske fakultete.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Reka Ljubljanica sodi med najpomembnejša in hkrati najbolj ogrožena arheološka najdišča v Sloveniji, ima pa tudi eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav na svetu – že leta 1884 so potapljači avstro-ogrske mornarice na Vrhniki izvedli dejanje, ki je reko poneslo v svet. Ekipa Prvega se zato odpravlja v Doživljajsko razstavišče Ljubljanica na Vrhniki, v katerem se bo potopila v podvodni svet arheologije in raziskala, kakšne najdbe skriva reka Ljubljanica ter kako opravijo dvig in konservacijo. Pridružite se nam ob 11.30!
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
»Ni dovolj samo vedeti, znanje je treba uporabljati. Ni dovolj hoteti, treba je tudi narediti,« je misel nemškega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, ki je živel v devetnajstem stoletju. Le kdo ne pozna vroče hladnih vodnih kopeli za utrjevanja telesa in krepitev odpornosti? Na Kamniškem so Kneippove terapije izvajali že v poznem 19. stoletju, zdaj se tradicija nadaljuje v Snoviku. Na najbrž najbolj vroč dan letošnjega junija bomo iskali osvežitev na nasprotnem polu temperaturne lestvice, spoznali bomo pet stebrov za zdravje telesa in duha, za ogrevanje pa jo bomo mahnili po bosonogi poti. Ob pol dvanajstih na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Univerza v Ljubljani letos obeležuje 100-letnico obstoja, zato se bodo na posameznih članicah in samem sedežu univerze vse leto vrstili dogodki in prireditve. Te dni bo tako izšla posebna znamka s podobo deželnega dvorca, ki je sedež univerze že od samega začetka. In prav tja se odpravlja Prvi – da pregleda preteklost, predstavi sedanjost in pogleda v prihodnost te največje in najstarejše univerze pri nas. Danes ima 26 članic in skoraj 40 tisoč študentov, leta 1919 pa je bilo seveda popolnoma drugače. Več pa v četrtkovem dopoldnevu na Prvem.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Slovenija se ponaša z eno največjih raznolikosti živih vrst v Evropi. V tednu, ko praznujemo dan biodiverzitete, bo Prvi obiskal eno najbolj pestrih območij pri nas – 222 kvadratnih kilometrov velik Notranjski regijski park. »Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave. Lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave,« je o jezeru, eni najbolj prepoznavnih znamenitosti parka, zapisal Janez Vajkard Valvasor. Območje parka je dom več kot 270 vrst ptic in čez 100 vrst dnevnih metuljev, med množico cvetic pa tam uspevajo tudi »mesojede«, ter druge redke, ogrožene, zavarovane in endemne vrste rastlin. Nekatere vam bomo na Prvem predstavili v četrtek med 11.30 in 12.00.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Miren je kraj v Vipavski dolini, ki je znan po več kot stoletni in še danes živi čevljarski tradiciji. V četrtek bomo potrkali na vrata tamkajšnjega Usnjarsko-čevljarskega muzeja, kjer so ohranjeni spomini na staro čevljarsko obrt. Ta je bila še posebno razvita v drugi polovici 19. stoletja, ko je bilo samo v Mirnu tudi do sto petdeset čevljarjev. Zanimali nas bodo najstarejši predmeti, ki segajo celo v leto 1900, spoznali pa bomo tudi razliko med čevljarsko delavnico pred uvedbo strojev in po njej. Z nami v muzeju bo del tretjega rodu družine Petejan, ki je gotovo najbolj zaslužna, da ta kraj še danes povezujemo s to žal marsikje pozabljeno obrtjo.
Ekipa Prvega vsak četrtek ob 11.30 prek radijskih valov v vaše domove pripelje dogajanje iz različnih kotičkov Slovenije. S pomočjo sogovornikov vam pričaramo vzdušje, ki v različnih institucijah vlada med delovnim dnevom, vam predstavimo vsakdan prebivalcev določenega območja in prostovoljske projekte, ki ne bi smeli biti spregledani.
Medtem ko so v javnost že prišli načrti slovenskega paviljona za predstavitev na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, je paviljon z zadnje razstave v Milanu pred štirimi leti končno zaživel novo življenje. Z nedavnim uradnim odprtjem paviljona Expano v Murski Soboti so se široko odprla vrata v Pomurje, regija pa je z njim dobila nove priložnosti za promocijo ter razvoj turistične ponudbe in gospodarstva. Kaj vse lahko vidite, začutite, poskusite in doživite v novem regijskem promocijskem centru ob Soboškem jezeru, bo raziskovala terenska ekipa Prvega med poldvanajsto in dvanajsto.
Ob prometni nezgodi, delovni nesreči ali srčnem zastoju bližnjega mora vsak poskrbeti za prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih. K temu ga ne zavezuje samo zakon, pač pa tudi moralna dolžnost. Pa imamo o tem dovolj znanja? Smo suvereni, da bi ga v nujnih primerih tudi uporabili? Na ta vprašanja bodo gotovo pritrdilno odgovorili najstniki, ki jih bomo obiskali na 13. regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči osnovnih šol v Novem mestu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Če ste se zadnjih nekaj dni vozili skozi Bled, vas je morda presenetil ogromen mešalnik pijač pri križišču za Ribno. Ta opozarja na 14. evropsko mladinsko barmansko tekmovanje G&T Cup Bled, ki ga prirejajo študentje tamkajšnje Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem. "Shakerje" oz. mešalnike pijač bo stresalo 30 tekmovalk in tekmovalcev iz različnih evropskih držav, rdeča nit tekmovanja pa je tokrat povezava koktajlov z likovno umetnostjo. Med mlade barmane se bo ob 11.30 pomešala tudi terenska ekipa Prvega.
V predvelikonočnem času v Škofji Loki vsako leto potekajo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so povezani z najstarejšim ohranjenim dramskim besedilom v slovenskem jeziku. Tudi letos so pripravili vrsto prireditev in razstav, izšli so Pasijonski doneski. Potekajo tudi priprave na leto 2021, ko bodo ponovno uprizorili Škofjeloški pasijon, ki je vpisan tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Škofja Loka se pospešeno povezuje z drugimi pasijonskimi mesti, kjer izmenjujejo dobre prakse, v združenjih pa si prizadevajo tudi za skupno prepoznavnost in sodelovanje tradicionalnih pasijonskih mest.
Neveljaven email naslov