Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
404 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Pust - prvi znanilec pomladi je pred vrati. Ob koncu tedna bodo najbolj odmevali večji karnevali, nas pa bo tokrat zanimalo dogajanje v manjših krajih, kjer pust še ni postal komercialen in kjer so doma avtentične maske. Po brkinskih vaseh tako še vedno razgrajajo prve in najstarejše omenjene maske pri nas - škoromati. Sestavlja jih več likov: od zgončarjev s koničastimi barvnimi pokrivali do kleščarja, ki lovi mlada dekleta in jih maže s sajami. Ekipa Prvega se bo odpeljala v Podgrad na jugu Slovenije, kjer se skupina vaščanov že od decembra pripravlja na obhod škoromatov.
“Lep je kot vrtnica, le vonja nima” – pravijo za solkanski radič, ki je ena izmed 29 vrtnin, naštetih v šifrantu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin. O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto cikorijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer – izpostavljena toploti goveda in gnoja – dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z bledenim radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja, danes ga je premalo, pridelovalcem ga ni treba oglaševati, saj brez težav prodajo ves pridelek. O gastronomski cenjenosti priča podatek, da so kupci na milanski tržnici za kilogram solkanskega radiča pripravljeni odšteti od 60 do 70 evrov za kilogram. Nekoč so ga kmetje najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom, danes pa so meje kulinarične uporabe solkanskega radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega se da skuhati juho, ga vmešati v rižoto ali v polento, celo v slaščičarstvu ga uporabljajo, po lepi slovenski navadi pa iz njega zadnje čase pridelujejo tudi grenčico. “Kraljevsko zimsko vrtnino” ali »sukenski regut”, kot ga imenujejo domačini, bomo spoznali v četrtek ob pol dvanajstih na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!
Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega bo obiskala Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki letos praznuje 80 let. Trenutno v njem biva 220 stanovalcev, tudi slepi in slabovidni, ki se jim prilagajajo s sodobnimi pripomočki in posebnimi prilagoditvami. Slišali boste, po čem se škofjeloški center še razlikuje od ostalih domov za starejše po Sloveniji, kako se na prihajajoče praznike pripravljajo stanovalci centra in s katerimi čutili zaznavajo božič in novo leto slepi in slabovidni. Za popestritev slušnih zaznav prisotnih in vseh vas pred radijskimi sprejemniki bosta poskrbela člana skupine Rok'n'band. Bodite z nami v četrtek po enajsti na Prvem!
Zaradi socialne stiske se nekatere družine, starejši in brezposelni veselega decembra ne veselijo tako, kot ostali. Številni se vsakodnevno po pomoč in topel obrok zatečejo v ljudske kuhinje. Ekipa Prvega programa bo obiskala celjsko, ki deluje že od leta 1998, zadnja tri leta v delu tamkajšnje osnovne šole z lastnim vhodom. Pred dobrimi desetimi leti so v njej razdelili manj kot 100 obrokov na dan, danes nekajkrat toliko. V četrtek med 11.30 in 12.00 na Prvem programu.
Smučarska sezona trka na vrata, zato se v teh dneh vrstijo številni sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Ekipa Prvega programa bo v četrtek 1. decembra obiskala Smučarski sejem Snežinka, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal do nedelje. Med stojnicami tega največjega tovrstnega sejma pri nas se bomo sprehodili skupaj s strokovnjaki. Preverili bomo, kako prepoznati kakovostne rabljene smučke in čevlje, zanimala nas bo cenovna dostopnost opreme za smučarje, deskarje in tekače na smučeh, opozorili pa bomo seveda tudi na pomembnost ustrezne telesne priprave. Prvi bomo na obisku v četrtek med 11.30 in 12.00.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji najstarejšo tovarno sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije? Tovarno, ki danes letno izdela 5.000 ton raznovrstnih bonbonov in svoje izdelke izvaža v 41 držav po vsem svetu? Častitljivih 140 let letos praznuje blagovna znamka Šumi, ki je bila del odraščanja vsakega od nas. Visoki C, Fru Fru, Herba, Šššum so imena nekaterih najbolj priljubljenih bonbonov, morda manj znano pa je, da so v Šumiju izdelovali tudi napolitanke, čokolade, marmelade in celo malinovec. Z namenom obujanja sladkih spominov bo ekipa Prvega obiskala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer bo do 17. januarja na ogled razstava Bonboni vseh generacij (140 let Šumija).
Neveljaven email naslov