Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja

Domačini že od nekdaj dihajo z zdraviliščem

Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.

“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.

MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.

“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.

Multidisciplinarna ekipa

Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.

“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.

V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.

“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.