Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
409 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Obisk ob 90-letnici Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna in 10-letnici Šole zdravega odraščanja
Na Rakitni se zaradi posebne lege in podnebja ustvarja dobra prevetrenost. Mešata se gorski in morski zrak, kar blagodejno vpliva na dihala. A v tamkajšnjem Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna (MKZR) že nekaj časa ne zdravijo več obolenj dihal kot nekoč, zdaj so predani skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Zdravilišče je lansko leto obeležilo 90. obletnico delovanja in 10-letnico programa Šole zdravega odraščanja, ki so ju danes slovesno obeležili. Na dogodku so se srečali nekdanji zaposleni, številni starši in seveda domačini, ki z zdraviliščem dihajo vsak dan.
“Kraj je bil zmerom povezan z zdraviliščem, v preteklih letih tudi gospodarsko, saj so jim domačini prodajali pridelke. Pa veliko je bilo zaposlenih tu in to je še zmerom. Ponosni smo, da je lepo obnovljeno, da vztraja. Predvsem pa smo ponosni, da je ostala ta dejavnost za mladino in otroke,” pove domačin Matija Kovačič.
MKZR je s svojo dejavnostjo in počasi postalo razpoznavni znak vasi Rakitna. Zdaj so ga, po 30-ih letih, energetsko prenovili in tako lahko še najprej sprejema otroke in mladostnike iz vse Slovenije.
“Na leto sprejmemo v nastanitveni program okoli 400 otrok. So pa otroci lahko deležni tudi ambulantne obravnave, teh je okoli 1000 letno. Vedno več je otrok, ki imajo težave na poti odraščanja. Srečujejo se z osebnimi stiskami in zgodnje prepoznavanje teh stisk je ključnega pomena,” razlaga direktorica zdravilišča Romana Rasperger.
Od 10 do 20 odstotkov otroške populacije naj bi imelo težave na področju duševnega zdravja. Pravočasno odkritje težav je pomembno, da kasneje v odrasli dobi ne pride do resnejših duševnih motenj.
“V kolikor se z ustrezno pomočjo odlaša, lahko otrok razvija slabšo samopodobo. S tem se poveča tveganje, da se bo v najstniških letih zatekal k škodljivi rabi alkohola, odvisnosti od psihoaktivnih substanc, opuščanju šolskih obveznosti, lahko pride tudi do izpada s poti pridobivanja poklica, s čimer je možno, da se težave v odraslosti stopnjujejo tudi do razvoja duševne motnje,” pripoveduje psihologinja Nilvesa Fajič Berginc.
V zdravilišču izvajajo terapije s pomočjo konj. Že sam stik s terapevtsko živaljo namreč dokazano blagodejno vpliva na počutje človeka ter spodbuja k fizični pa tudi k psihični aktivnosti. V MKZR imajo štiri konje, vsak ima svoj karakter, skupno pa jim je, da so terapevtske živali.
“Ne more biti vsak konj terapevtski. Pomemben je zelo ciljan in usmerjen trening za potrebe naših aktivnosti. Skrbimo, da so dobro omišičeni, da lahko nosijo naše otroke in ne dobijo poškodb. Da so dobro pregibani in desenzibilizirani na različne dražljaje, torej da niso plašni,” pripoveduje Petra Markič, terapevtka ob pomoči konj in EAGALA članica svetovnega združenja za rast in učenje s konji.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov