Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

23.08.2018

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.

foto: Radio Prvi

Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.

“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.” 

Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.

Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.


Prvi na obisku

398 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

23.08.2018

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.

foto: Radio Prvi

Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.

“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.” 

Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.

Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.


07.02.2019

Narodna in univerzitetna knjižnica

Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.


31.01.2019

Avtocestna vzdrževalna baza Ljubljana

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


24.01.2019

Goslarstvo Demšar

Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.


17.01.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


10.01.2019

Rifuzl

Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.


03.01.2019

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.12.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


20.12.2018

Skandinavska, kavkaška ali slovenska?

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


13.12.2018

Kmetija Klančnik

Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.


06.12.2018

Neveljski mamut

Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.


29.11.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


22.11.2018

»Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat.«

Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami


15.11.2018

Fundus

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.11.2018

Svilogojstvo na Goričkem

Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.


25.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.10.2018

Stara roba, nova raba

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


04.10.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


27.09.2018

Od brinjevca do prvega slovenskega gina

Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!


20.09.2018

Krajinski park Sečoveljske soline

Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.


Stran 14 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov