Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.
foto: Radio Prvi
Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.
“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.”
Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.
Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.
398 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.
Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne
Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.
foto: Radio Prvi
Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.
“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.”
Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.
Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na tokratni obisk se odpravljamo v kraj Svečina, ki ga verjetno poznate zaradi fotografije ceste, ki vijuga med tamkajšnjimi goricami in tvori podobo srca. Ozrli se bomo v polpreteklo zgodovino, ko je na tem območju vladal strožji obmejni režim in tudi v čase tu rojenega matematika, astronoma in zdravnika Andreja Perlaha. Preverili bomo, kakšno je življenje v vinorodnih vaseh na robu Slovenije, ki jih v zadnjih letih pospešeno kupujejo naši severni sosedje, ter obiskali nekdanji kamnolom Pruh, ki je v zadnjih letih zaživel kot prostor kulturnega sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi obmejnimi kraji.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V Sloveniji skoraj ni večjega praznika, med katerim na mizi ne bi stala tudi potica. Slednjo štejemo za "tipično in tradicionalno slovensko jed", čeprav ima vsaka gospodinja svoj recept in vsaka potica svoj nadev. Na veliki četrtek bo prestolnica te "kraljice slaščic" vsaj za nekaj ur postal Otočec, kjer pripravljajo prvi Festival velikonočne slovenske potice. Izbrali bodo najboljše in jih prodali na dražbi, po simbolični ceni bodo naprodaj tudi ostale, izkupiček pa bo namenjen za pomoč ljudem v stiski. Ekipa Prvega bo po pol dvanajsti poskrbela, da bo vsaj prek radijskih valov po potici zadišalo tudi pri vas doma!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Da je samooskrba za državo zelo pomembna, je že dolgo znano. Da je potrebno ohranjati avtohtone rastlinske vrste in sorte, tudi. Zato države oz. za to pristojne institucije vzpostavljajo in vzdržujejo genske banke z namenom zbiranja, vrednotenja in hranjenja genskih virov kmetijskih rastlin. Ekipa Prvega bo obiskala Kmetijski inštitut Slovenije, ki je največja izmed štirih genskih bank, delujočih v okviru Slovenske rastlinske genske banke. V njihovi zbirki najdemo več kot 3200 genskih virov kmetijskih rastlin, ki so bili zbrani na področju Slovenije v zadnjih 25 letih.
Ekipa Prvega programa bo tokrat potrkala na vrata podstrešja Muzeja Hrastnik. Tam domuje Marionetno gledališče Jurček, ki je eno redkih tovrstnih pri nas. Lutka na vrvicah velja za kraljico lutk in hrastniške marionete imajo zelo dolgo tradicijo. Obiskali bomo skupino domačinov, ki s predstavami, kot so Žogica nogica, Rdeča kapica, Janko in Metka ter Butalci, navdušujejo številne otroke. Kaj vse je potrebno, da marionete kar najbolje zaživijo in kako gredo skupaj lutke in rudarji? Prav oni imajo namreč zasluge, da se je pred več kot 70 leti zgodba knapovskih marionet sploh začela.
Neveljaven email naslov