Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

23.08.2018

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.

foto: Radio Prvi

Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.

“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.” 

Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.

Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.


Prvi na obisku

408 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

23.08.2018

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.

Prvi na obisku v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa samo njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje v Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Leta 1918 se je na pobudo učiteljice Minke Skaberne ustanovila knjižnica, ki je v prvem letu s prostovoljkami ročno prevedla 60 knjig slovenskih pisateljev v brajico. Danes imajo v knjižnici na voljo 10 tisoč enot gradiva: v brajico je prilagojenih približno 1.380 knjižnih del, na avdiokasete je bilo posnetih več kot 2.500 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je na voljo približno 5.200 del slovenskih in tujih avtorjev.

foto: Radio Prvi

Po besedah bibliotekarke Katarine Černe ima knjižnica 2 tisoč članov. To so slepi in slabovidni in vsi drugi, ki ne morejo samostojno brati. Knjige si lahko izposojajo le tisti, ki imajo zdravniško potrdilo oz. strokovno mnenje o tem, da potrebujejo prilagojeno gradivo.

“Več kot polovica naših članov je starejših od 65 let, kar pomeni, da so oslepeli pozneje oz. s starostjo in ti ne znajo brajice. Zato si 80 odstotkov uporabnikov izposoja zvočno gradivo, 20 odstotkov pa knjige v brajici. Najraje si izposojajo kriminalne in ljubezenske romane.” 

Knjige v brajci so kot nekakšni fascikli. Najbolj obsežna knjiga, napisana v brajici, je Vojna in mir Leva Tolstoja, ki ima približno 30 fasciklov. Na leto v brajici natisnejo okoli 30 naslovov, večina pa je zvočnega gradiva. Na leto tako prilagodijo okoli 200 naslovov. Pri tem sledijo knjižnemu trgu, nagrajenim delom in željam uporabnikov. Izbira je zahtevna, saj je v Sloveniji knjižni trg zelo bogat, pravi Černetova. Zvočne knjige snemajo bralci v 8 studiih (tri imajo na novi, 5 na stari lokaciji). V povprečju to zahteva od 12 do 16 ur branja, je pa zelo odvisno od samega gradiva in bralca/bralke. Tudi uporabnika knjižnice Boštjan Vogrinčič in Luka Pavlin si rada izposojata zvočne knjige, Boštjan najraje kar elektronsko (današnja tehnologija to omogoča), saj lahko, ko poslušaš knjigo, delaš še kaj drugega.

Kljub novim prostorom, v katerih je knjižnica zadnja štiri leta in poleg same izposoje slabim in slabovidnim ponuja tudi konferenčno dvoranico za različna izobraževalna srečanja in predavanja ter majhno galerijo, pa ostaja kar nekaj izzivov. Vodja knjižnice Dušan Sterle izpostavlja, da bi morali za še boljši dostop do branja izdati čim več knjig, da bi morali biti moderni predvajalniki bolj dostopni (zdaj so nadstandard), treba pa bi bilo urediti tudi avtorske pravice. Za zdaj lahko knjižnica v za slepe prilagojeno obliko prevede 3 izvode, le dva sta torej na voljo uporabnikom. Za nekatere knjige oz. zvočna gradiva je torej čakalna doba zelo dolga.


15.12.2016

Prvi na obisku

Ekipa Prvega bo obiskala Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki letos praznuje 80 let. Trenutno v njem biva 220 stanovalcev, tudi slepi in slabovidni, ki se jim prilagajajo s sodobnimi pripomočki in posebnimi prilagoditvami. Slišali boste, po čem se škofjeloški center še razlikuje od ostalih domov za starejše po Sloveniji, kako se na prihajajoče praznike pripravljajo stanovalci centra in s katerimi čutili zaznavajo božič in novo leto slepi in slabovidni. Za popestritev slušnih zaznav prisotnih in vseh vas pred radijskimi sprejemniki bosta poskrbela člana skupine Rok'n'band. Bodite z nami v četrtek po enajsti na Prvem!


08.12.2016

Javna kuhinja v Celju

Zaradi socialne stiske se nekatere družine, starejši in brezposelni veselega decembra ne veselijo tako, kot ostali. Številni se vsakodnevno po pomoč in topel obrok zatečejo v ljudske kuhinje. Ekipa Prvega programa bo obiskala celjsko, ki deluje že od leta 1998, zadnja tri leta v delu tamkajšnje osnovne šole z lastnim vhodom. Pred dobrimi desetimi leti so v njej razdelili manj kot 100 obrokov na dan, danes nekajkrat toliko. V četrtek med 11.30 in 12.00 na Prvem programu.


01.12.2016

Smučarski sejem Snežinka na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani

Smučarska sezona trka na vrata, zato se v teh dneh vrstijo številni sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Ekipa Prvega programa bo v četrtek 1. decembra obiskala Smučarski sejem Snežinka, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal do nedelje. Med stojnicami tega največjega tovrstnega sejma pri nas se bomo sprehodili skupaj s strokovnjaki. Preverili bomo, kako prepoznati kakovostne rabljene smučke in čevlje, zanimala nas bo cenovna dostopnost opreme za smučarje, deskarje in tekače na smučeh, opozorili pa bomo seveda tudi na pomembnost ustrezne telesne priprave. Prvi bomo na obisku v četrtek med 11.30 in 12.00.


17.11.2016

SEM - 140 let Šumija

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji najstarejšo tovarno sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije? Tovarno, ki danes letno izdela 5.000 ton raznovrstnih bonbonov in svoje izdelke izvaža v 41 držav po vsem svetu? Častitljivih 140 let letos praznuje blagovna znamka Šumi, ki je bila del odraščanja vsakega od nas. Visoki C, Fru Fru, Herba, Šššum so imena nekaterih najbolj priljubljenih bonbonov, morda manj znano pa je, da so v Šumiju izdelovali tudi napolitanke, čokolade, marmelade in celo malinovec. Z namenom obujanja sladkih spominov bo ekipa Prvega obiskala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer bo do 17. januarja na ogled razstava Bonboni vseh generacij (140 let Šumija).


10.11.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


03.11.2016

Predelovalnica nagrobnih sveč na Jesenicah

V nekdaj opuščenem objektu Jeseniških mesnin imajo v teh dneh veliko dela. Tam že šest let deluje prva predelovalnica nagrobnih sveč pri nas. Slovenci smo poleg Poljakov in Avstrijcev v vrhu po njihovi porabi - v enem letu jih na grobove položimo skoraj 6000 ton. Kaj lahko postane ta odpadek, ki smo ga vrsto let odlagali zgolj na deponijah? Iz česa je sestavljena nagrobna sveča, kakšen je postopek predelave in zakaj je največ dela ravno z elektronskimi svečami, ki naj bi bile bolj ekološke? Prvi bomo tokrat na obisku na Jesenicah v družinskem podjetju Plastkom v četrtek med 11.30 in 12.00.


27.10.2016

Centralna čistilna naprava Domžale Kamnik

Centralna čistilna naprava Domžale- Kamnik že 36 let čisti komunalne in padavinske ter industrijske odpadne vode. Ta teden je z nadgradnjo in tehnološko posodobitvijo postala četrti največji sistem za čiščenje odpadnih voda pri nas. Kakšni so in kako potekajo postopki čiščenja sedmih milijonov kubičnih metrov odpadne vode na leto? Ali ste vedeli, da je eden od stranski produktov čiščenja tudi bioplin, ki ga nato spreminjajo v električno energijo? Prvi gre po sledi odpadnih voda, zanimalo nas bo kaj naposled priteče iz čistilne naprave, kakšen je njen vpliv na Kamniško Bistirco ter tudi kaj nadgradnja čistilne naprave pomeni za cene komunalnih storitev. Med pol dvanajsto in dvanajsto na Prvem.


20.10.2016

AMZS delavnica

Četrtek bo deževen dan, v gorah pa bo povsem zimsko s sneženjem. Ekipa Prvega programa bo zato obiskala eno od ljubljanskih AMZS delavnic, kjer je tako kot pri vseh vulkanizerjih po državi zatišje pred nevihto. Od 15. novembra bodo morala imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Kakšne so lastnosti zimskih pnevmatik, ali so celoletne pnevmatike sprejemljiva alternativa zimskim, kakšni so postopki pri menjavi in kako moramo shranjevati pnevmatike? Kakšne nevarnosti na voznike pretijo že v teh jesenskih dneh, ko so temperature nižje, megle in padavin je več? Ne zamudite na Prvem v četrtek med 11.30 in 12.00.


13.10.2016

Prvi na obisku

Po podatkih združene mreže vseh organizacij Brezdomni do ključa je v Sloveniji brezdomcev več kot 4500, še posebno veliko težavo predstavljajo brezdomne družine. Po raziskavi društva so moški brezdomci na ulici povprečno 12 let, ženske pa 4. V Kranju je eno izmed 12-ih zavetišč, ki v Sloveniji nudijo začasno bivališče brezdomcem. Kako poteka življenje v zavetišču, kjer lahko sprejmejo 24 uporabnikov? Kaj jih je pahnilo v brezdomstvo, kako premagujejo stiske, kako se vključujejo v različna socialna okolja, bomo spoznali v oddaji Prvi na obisku.


06.10.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.09.2016

16. Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


22.09.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


15.09.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


08.09.2016

Postapokalipsa v Trbovljah, Darja Pograjc in Andreja Gradišar

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


01.09.2016

Obisk šole

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


25.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


18.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


11.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


04.08.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


28.07.2016

Počitniški dom Zambratija

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala otroke in mlade, ki v teh dneh preživljajo počitnice na letovanju v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje v Zambratiji. Koliko novih prijateljstev in simpatij se je že rodilo, s katerimi športi se v prostornem parku z visokimi borovci ob domu najraje ukvarjajo, kaj vse počnejo v vodi in kakšni so večeri v počitniški koloniji, bosta preverili Tadeja Bizilj in Špela Šebenik.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov