Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!
Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!
Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Mnogo otrok šolo velikokrat vidi kot "nebodigatreba". A ko resno zbolijo in morajo več dni ali celo tednov preživeti v bolnišnici, je pogosto prav bolnišnična šola tista, ki dan naredi bolj zanimiv in bolj podoben običajnemu dnevu zdravih otrok. Po Sloveniji deluje več bolnišničnih šol, ekipa Prvega bo tokrat obiskala tisto v Splošni bolnišnici Celje. Kako je tam organiziran pouk, kateri predmeti so na urniku, kje in kako poteka učenje, kako so tam videti športni in kulturni dnevi, boste slišali po pol dvanajsti na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ognjemet, ki je marsikje nepogrešljivi spremljevalec vstopa v novo leto, naj bi izumili Kitajci, ki so verjeli, da pokanje in eksplozije preženejo zle duhove ter prinesejo srečo in veselje. Ali imeti novoletni ognjemet ali ne, je sicer ena od tem, o katerih razpravljamo skoraj vsako leto decembra. Dejstvo pa je, da je ognjemet nekaj, kar imajo ljudje zelo radi in komaj čakajo, da bodo na ta način vstopili v novo leto. V četrtek po pol 12. bo zato ekipa Prvega raziskala, kako nastane novoletni ognjemet, koliko časa prej ga začnejo pripravljati na primer v slovenski prestolnici in kako je poskrbljeno za varnost gledalcev.
Živimo v dobi masovnega nakupovanja in kopičenja stvari. Nove kolekcije oblačil se v prodajalnah pojavijo vsakih 14 dni ali celo pogosteje, stare aparate pa nam je večinoma lažje in ceneje zavreči, namesto, da bi jih popravili. Vsemu temu se s svojim konceptom upira Repair cafe - svetovna veriga več kot 1400 kavarnic s popravili, kjer lahko obiskovalci pridobijo znanje o tem, kako starim stvarem dati novo življenje. Ljubljanski Repair cafe bomo obiskali v četrtek ob pol 12. Vabljeni v našo družbo!
Najstarejši primerek, ki ga hrani fonoteka radia Slovenija, je arija iz opere Manon iz leta 1902. Najstarejši nosilec slike, ki ga hrani arhiv TV Slovenija, je film. Intenzivnejše arhiviranje pomembnejših vsebin z vseh programskih področij produkcije RTV Slovenija se je začelo v 60-ih letih prejšnjega stoletja, arhiv pa je od pričetka hrambe zvočnih in slikovnih gradiv postal bogat zapis časa, zahteven projekt hranjenja in ohranjanja zapisov kulturne dediščine ter pomemben vir za preučevanje naše preteklosti in sedanjosti.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
General Rudolf Maister-Vojanov se je rodil v Kamniku, svoja najpomembnejša dejanja je opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva, ko je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili Avstriji. Na slovenski državni praznik – dan Rudolfa Maistra bomo spomine na velikega rojaka obujali v njegovi rojstni hiši v Kamniku. Maister ni bil samo vojak, njegovo življenje je bilo povezano s knjigami ter literarnim, pesniškim in likovnim ustvarjanjem. Brez dvoma je Rudolf Maister sooblikovalec samostojne Slovenije, presegel je številne politične in ideološke interese svojega časa ter bil hkrati marsikomu trn v peti. Kako se zapuščina generala Maistra prenaša na mlade in kakšen je pomen domoljubja v sodobnem globaliziranem svetu? V četrtek ob pol dvanajstih, ko bo Prvi na obisku v Maistrovi hiši v Kamniku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov