Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
408 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.
Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.
Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.
Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.
10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.
Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.
Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!
Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!
Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!
Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!
Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!
Neveljaven email naslov
