Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Krajinski park Sečoveljske soline
Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.
“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)
Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.
“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline
Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.
“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega se danes odpravlja v Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (BIC Ljubljana), ki obeležuje 70 let delovanja. Zavod se je postopoma razvil iz leta 1947 ustanovljene Srednje veterinarske šole, danes pa je eden izmed desetih največjih šolskih centrov v Sloveniji. Več kot 3500 dijakov, študentov in odraslih udeležencev na leto se uri v realnem učnem okolju – v šolski restavraciji, mikropivovarni, veterinarski ambulanti, hotelski sobi, konferenčni dvorani, pekarni in slaščičarni. Idej za prihodnost ne manjka – morda bo prav kmalu nastala tudi prva šolska turistična agencija. Več ob 11:30 na Prvem!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Letos mineva 100 let od nastanka znamenite Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Ob tej priložnosti sta Loški muzej in občina Gorenja Vas - Poljane obnovila zbirke v Tavčarjevem dvorcu na Visokem in tudi tamkajšnjo knjižnico. Loški muzej namreč hrani celotno knjižnico Ivana Tavčarja, ki jo je imel na Visokem, z več kot 600 različnimi deli, od znanstvenih do leposlovnih. Letos bodo na tablicah predstavljeni originali Cvetja v jeseni, ki so izhajali v časopisu Ljubljanski zvon, vrstijo se predstave, pripravili so novo tematsko pot, obnovili teniško igrišče. Skratka, ohranjanje in oživljanje dediščine Ivana Tavčarja in dvorca Visoko, to so razlogi za tokratni Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V teh dneh 26 mladih, med katerimi so tudi begunci in 8 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, v medkulturnem okolju na Pokljuki kakovostno preživlja poletje. Namen mednarodne mladinske izmenjave »Skupaj zmoremo!« je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin. Mladi raziskujejo tematike identitete, medkulturnosti in migracij ter jih izražajo preko različnih medijev, kot so fotografija, video, gledališče, likovna umetnost in pisana beseda. Kakšni so dnevi na taboru, kakšne vrednote si delijo prav vsi od njih, ne glede na narodnost, veroizpoved in druge osebne okoliščine, kako so se povezali z lokalnimi prebivalci in katere lepote Slovenije so že odkrili, slišite v četrtek med pol dvanajsto in dvanajsto.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Okoli 40 študentov se je letos ustavilo na že 19. Študentski delovni brigadi, ki tokrat poteka v občini Kranjska Gora. Ideja se je rodila pred devetnajstimi leti, ko so mariborski študenti želeli pomagati ljudem v Bovcu po hudem potresu. Domačini so bili za pomoč zelo hvaležni, študenti pa zdaj vsako leto z brigado, ki je antiteza potrošniške družbe in egoizma, deset dni preživijo na kraju, ki potrebuje njihovo pomoč. Kako poteka delovni dan, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem izveste ta četrtek med pol dvanajstno in dvanajsto. Pojdite s Prvim na obisk v Kranjsko goro na študentsko delovno brigado!
Kar sedem od desetih družin v Sloveniji ima hišnega ljubljenčka, med 7000 in 8000 živali pa je vsako leto zapuščenih, izgubljenih, odvzetih ali oddanih. Na vrhuncu sezone mladičev ter velikega števila zapuščenih živali in bolezni bo ekipa Prvega programa obiskala največjega od šestnajstih zavetišč pri nas. V Ljubljanskem zavetišču na Gmajnicah oskrbijo skoraj četrtino vseh zapuščenih živali. Kako pogosto sprejmejo odvržene mačje mladiče z ulice, koliko dela zahteva zavržen, agresiven in plašen pes, koliko časa po navadi traja, da živalim najdejo nove lastnike, ter kako uspešen je program prostovoljnega sprehajanja psov? O vsem tem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Slovenija se ponaša z najbogatejšim evropskim najdiščem železnodobnih bronastih situl, saj so jih na območju Novega mesta do zdaj našli kar 16. Tudi sicer je to območje bogato s predmeti iz pozne bronaste ter starejše in mlajše železne dobe. Na arheološkem najdišču Kapiteljska njiva nad mestnim jedrom, kjer ostanke starodavnih civilizacij odkrivajo že več kot 30 let, se bo v četrtek po pol dvanajsti na obisku ustavila tudi ekipa Prvega. Preverila bo, kaj so izkopali letos, kako bogato je to najdišče, kjer leži več kot 2 tisoč grobov in rodovnih gomil, kako naporno je izkopavanje, kaj naredijo s predmeti, ki jih najdejo, in kje si jih lahko ogledate. Vabljeni v našo družbo!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov