Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.

Krajinski park Sečoveljske soline

Solinarska sezona se je končala, zato se je terenska ekipa Prvega odpravila v Krajinski park Sečoveljske soline in preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Podali smo se tudi v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.

Sečoveljske soline so najbolj severno ležeče soline v Sredozemlju, ki še delujejo. Prav tako so ene redkih, v katerih sol še vedno pridobivajo po tradicionalni metodi, torej ročno kot že 700 let. Delo solinarjev je naporno, glavna sezona je seveda poleti, na vročem soncu, treba je izkoristiti vsak dan.

“Težko je dobiti dobre solinarje. Mlajši fantje pridejo, izvedo, da morajo biti v glavni sezoni od začetka maja do sredine septembra tu ves dan, ni praznikov, ni nedelj, ni prostih dni. In to jim ne diši preveč.” (Dario Sau, vodja pridelave soli)

Poleg tega delo v solinah močno kroji vreme. Letošnje deževno poletje je vplivalo na manjši pridelek soli, solnega cveta, ki je zelo iskan in cenjen proizvod Sečoveljskih solin, pa je letos dovolj.

“Solni cvet je dejansko začimba, pridela se ga lahko le ročno, zato je malo solin v svetu, ki ga pridelujejo. Naš solni cvet je zelo cenjen in ga izvažamo v več kot 20 držav sveta … Največ soli prodamo v bližnje države, ki poznajo Piran in ga cenijo, na primer v Nemčijo, Avstrijo, Italijo, to so največji trgi. Drugače pa sol izvažamo že vrsto let tudi v Ameriko, zadnje leto tudi na Kitajsko, naša sol je prisotna v Litvi, na Madžarskem … Poraba naše soli se povečuje; če smo pred leti prodali 400 ton jedilne soli, je zdaj že 1200 ton.” – Klavdij Godnič, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline

Krajinski park predstavlja območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. V parku je bilo od zdaj opaženih več kot 300 različnih vrst ptic.

“Ptice so igrale pomembno vlogo tako v preteklosti kot tudi danes. Ne gre samo za število opaženih vrst. Zaradi ptic so bile Sečoveljske soline leta 1993 kot prva slovenska destinacija uvrščene na seznam svetovnih mokrišč in na seznam Nature 2000.” – Iztok Škornik, naravovarstveni nadzornik parka