Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prvi na obisku

25.10.2018


Je prihodnost kovaštva lahko svetla?

Nekoč je bila kovaška delavnica v vsakem slovenskem kraju, tako kot zdaj v času jeklenih konjičkov avtomehanični servis. Kladivo in nakovalo, kovaški meh in razbeljeno oglje ter številna druga kovaška orodja je potreboval mojster, pa naj si je šlo za orodnega, podkovskega ali umetnostnega kovača. V kovaški delavnici Kovačije Krmelj v Logu nad Škofjo Loko ohranjajo in nadaljujejo več kot stoletno tradicijo kovanja izdelkov.

Od ognjišča do nakovala

Kovaški izdelek se začne rojevati v odprtem ognjišču. Sledi grobo kovanje z vzmetnim kladivom, ki mu v kovaškem žargonu rečejo “norc”. Naslednja stopnja je ročno delo na nakovalu, kjer poskušajo izdelek oblikovati tako, da se čim bolj približa končni obliki. Bolj ko so v tem delu uspešni, manj je brušenja, pripoveduje kovaški mojster Jože Krmelj.

Ohranili smo star način dela, to je danes prednost, za nas je to kovaška dediščina. Ohranili smo odprto kovaško ognjišče, ki deluje na princip podpiha.

Že prapraded Mateje Krmelj (mojstrove žene) se je začel ukvarjati s kovaštvom. Njen dedek pa je v grapi v Poljanski dolini kupil star mlin in zgradil kovačijo z lastno elektrarno.

Tehnologija se je sigurno spremenila, ampak še vedno je veliko ročnega dela. Občutek za kovanje imam tudi jaz. Če vidim sekiro in če ni prave oblike, je hudo.

Od orodij za železnice do nožev iz damaščanskega jekla

Delovnik v kovačiji traja tako rekoč ves dan. Dela je veliko, a ker je hrupno in težaško, pa med mladimi ni zanimanja zanj. A Krmelj sam rad poseže po novih izzivih in se uči novih tehnik. V sosednjo Avstrijo se je odpravil nabirat znanje in se poučit v tehniki izdelovanja damaščanskega jekla.

Ko sem videl te izdelke, me je kot kovača pritegnila tehnika kovanja. Dva starejša kovača iz Evrope oz. sosednje Avstrije sta me vpeljala v to tehniko.

Ker gre za majhno družinsko podjetje, so pri sprejemanju naročil precej prilagodljivi: “Železnice uporabljajo čisto specifično orodje, ne uporabljajo ga veliko. Mi jim ga lahko kljub temu naredimo, ker smo majhni in nam je vseeno, ali naročijo samo en komad ali pa dva ali tri.” Pri njih naročajo tudi gasilci, tako orodje za uporabo kot darila ob upokojitvi.


Prvi na obisku

403 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

Prvi na obisku

25.10.2018


Je prihodnost kovaštva lahko svetla?

Nekoč je bila kovaška delavnica v vsakem slovenskem kraju, tako kot zdaj v času jeklenih konjičkov avtomehanični servis. Kladivo in nakovalo, kovaški meh in razbeljeno oglje ter številna druga kovaška orodja je potreboval mojster, pa naj si je šlo za orodnega, podkovskega ali umetnostnega kovača. V kovaški delavnici Kovačije Krmelj v Logu nad Škofjo Loko ohranjajo in nadaljujejo več kot stoletno tradicijo kovanja izdelkov.

Od ognjišča do nakovala

Kovaški izdelek se začne rojevati v odprtem ognjišču. Sledi grobo kovanje z vzmetnim kladivom, ki mu v kovaškem žargonu rečejo “norc”. Naslednja stopnja je ročno delo na nakovalu, kjer poskušajo izdelek oblikovati tako, da se čim bolj približa končni obliki. Bolj ko so v tem delu uspešni, manj je brušenja, pripoveduje kovaški mojster Jože Krmelj.

Ohranili smo star način dela, to je danes prednost, za nas je to kovaška dediščina. Ohranili smo odprto kovaško ognjišče, ki deluje na princip podpiha.

Že prapraded Mateje Krmelj (mojstrove žene) se je začel ukvarjati s kovaštvom. Njen dedek pa je v grapi v Poljanski dolini kupil star mlin in zgradil kovačijo z lastno elektrarno.

Tehnologija se je sigurno spremenila, ampak še vedno je veliko ročnega dela. Občutek za kovanje imam tudi jaz. Če vidim sekiro in če ni prave oblike, je hudo.

Od orodij za železnice do nožev iz damaščanskega jekla

Delovnik v kovačiji traja tako rekoč ves dan. Dela je veliko, a ker je hrupno in težaško, pa med mladimi ni zanimanja zanj. A Krmelj sam rad poseže po novih izzivih in se uči novih tehnik. V sosednjo Avstrijo se je odpravil nabirat znanje in se poučit v tehniki izdelovanja damaščanskega jekla.

Ko sem videl te izdelke, me je kot kovača pritegnila tehnika kovanja. Dva starejša kovača iz Evrope oz. sosednje Avstrije sta me vpeljala v to tehniko.

Ker gre za majhno družinsko podjetje, so pri sprejemanju naročil precej prilagodljivi: “Železnice uporabljajo čisto specifično orodje, ne uporabljajo ga veliko. Mi jim ga lahko kljub temu naredimo, ker smo majhni in nam je vseeno, ali naročijo samo en komad ali pa dva ali tri.” Pri njih naročajo tudi gasilci, tako orodje za uporabo kot darila ob upokojitvi.


09.06.2016

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.06.2016

Rog ne bo postal še ena gradbena jama

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.05.2016

50 let reaktorja Triga v Podgorici

12 km severovzhodno iz prestolnice se sredi polj na severnem bregu Save nahaja Reaktorski infrastrukturni center v Podgorici, ki je del Instituta Jožef Stefan. Tam neprekinjeno, v namene šolanja in raziskovanja na področju jedrske tehnologije, že 50 let deluje reaktor Triga.


Stran 21 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov