Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja
Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.
V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:
“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”
Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.
Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:
“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”
Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.
398 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja
Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.
V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:
“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”
Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.
Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:
“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”
Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.
Narodna in univerzitetna knjižnica v ljubljanskem mestnem jedru zagotavlja dostop do svetovne pisne kulturne in znanstvene dediščine ter hrani več kot 2,8 milijona knjig in drugega gradiva. Malokdo pa ve, da je ta sicer največja slovenska knjižnica že pred desetimi leti dobila dodatne prostore v ljubljanskem BTC-ju. V sicer ne tako arhitekturno mogočni in prepoznavni stavbi, kot je tista v centru mesta, je velik digitalni center, sodobna restavratorska delavnica z laboratorijem in dodatnih 6000 kvadratnih metrov prostorov za hrambo knjižničnega gradiva. Te manj znane prostore osrednje znanstvene knjižnice pri nas bomo na Prvem odkrivali v četrtek med 11.30 in 12.00.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Natančnega podatka o tem, kdaj se je pojavila violina, ni. Menda pa tudi ni slovenskega violinista, ki ne bi vsaj enkrat preizkusil violine Vilima Demšarja. Od same izbire lesa, sušenja materiala na domači podstrehi do zapletenih faz izdelave instrumenta ter odkrivanja in iskanja izgubljenega znanja o izdelovanju violin - kako dolgoletno tradicijo goslarstva ohranjata in nadgrajujeta Blaž in Polona Demšar, 3. generacija goslarjev družine Demšar, preverjamo v današnjem Obisku na Prvem.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Se še spomnite časov, ko ste morali v trgovini prodajalki ali prodajalcu, ki je stal za pultom, povedati, kaj bi želeli kupiti ter koliko, potem pa vam je naročeno odmeril, stehtal in zavil v papir? Vse skupaj ste zložili v pleteni cekar in odšli domov. V nekoliko drugačni obliki se tovrstni način nakupovanja znova vrača, a s poudarkom na zmanjšanju količin zavržene embalaže. Konec decembra je tako v Ljubljani odprla vrata trgovina Rifuzl, v kateri je mogoče kupiti živila, kozmetiko in nekatere pripomočke za t. i. imenovani zero waste način življenja. V Rifuzlu se bo v četrtek po pol 12-ih oglasila tudi ekipa Prvega.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Božič si težko predstavljamo brez adventnega okrasja, daril, božične glasbe in - jelenov. Terenska ekipa se bo tako podala v iskanje Božičkovih jelenov na Koroško. Ustavili se bomo na Kmetiji Klančnik v Dravogradu, kjer med drugim gojijo tudi te živali. S pomočjo treh generacij, ki skrbijo za kmetijo, in predstavnikov Združenja rejcev divjadi v oborah Slovenije bomo spoznali razliko med jeleni in damjaki ter izvedeli, koliko čred gojene divjadi je v Sloveniji in kakšne pogoje potrebujejo. Pridružite se nam ob 11.30.
Kamničani so dolgo verjeli, da naj bi v nekdanjem kamniškem jezeru živel strašni zmaj. Ko so marca leta 1938 v Nevljah našli kosti neznane živali, so jih seveda pripisali prav temu zmaju in strokovnjaki so potrebovali kar nekaj časa, da so ljudi prepričali, da gre v resnici za mamuta, ki naj bi tam okoli lomastil pred 20 tisoč leti. Mamutovo okostje je zdaj eden najbolj priljubljenih in največjih eksponatov Prirodoslovnega muzeja Slovenije, v Nevljah pa se na odkritje pred osemdesetimi leti spominjajo z razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Kaj je povzročilo mamutov konec, kako je prišlo do odkritja njegovih ostankov, kako so okostje sestavili, zakaj ni ostal v Kamniku in vse ostalo, povezano z neveljskim mamutom, bo "izkopala" terenska ekipa Prvega, ki se ob 11.30 oglasi iz Nevelj.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Umetniška razstava, ki temelji na zgodbah žrtev nasilja, kot uvod v Svetovne dneve delovanja proti nasilju nad ženskami
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Svilo, ki velja za eno najbolj cenjenih tkanin, so Kitajci izdelovali že pred 5000 leti, v 16. stoletju pa je znanje svilogojstva prišlo tudi k nam. Gojenje sviloprejk je pomenilo pomemben dodatni zaslužek za številne slovenske družine, a je v drugi polovici prejšnjega stoletja popolnoma zamrlo. V zadnjih letih se svilogojstvo poskusno spet uvaja na Goričkem, kamor se bo podala terenska ekipa Prvega in za vas povprašala, kako nastane svilena nit, zakaj so predpogoj za svilo murve in kakšna je prihodnost svilogojstva pri nas.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Časi, ko smo govorili o kulturi pitja vina, so se po razcvetu mikropivovarn umaknili razvoju kulture pitja piva, v zadnjem času pa se zdi, da smo Slovenci odkrili kompleksnost tretje pijače – gina. Ekipa Prvega se tokrat odpravlja v Brkine k Eriku Sarkiču, predstavniku tretje generacije brkinskih žganjekuharjev, ki je pred dobrim letom na trg poslal prvi slovenski craft gin. O ročnem nabiranju zelišč iz brkinskih gozdov, postopku predelave brinovih jagod in o posodobitvi dolgoletne tradicije kuhanja brinjevca v četrtek ob 11:30 na Prvem!
Solinarska sezona se je končala, zato bo terenska ekipa Prvega preverila, kakšna je letošnja letina soli in kaj vse vpliva nanjo. Obiskali bomo Krajinski park Sečoveljske soline, se podali v zgodovino solinarstva in opazovali bogato biotsko raznovrstnost v parku.
Neveljaven email naslov