Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja
Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.
V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:
“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”
Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.
Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:
“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”
Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.
413 epizod
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.
Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja
Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.
V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:
“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”
Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.
Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:
“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”
Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.
Ste vedeli, da v Sloveniji deluje Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki prebivalcem zagotavlja osnovne življenjske potrebščine v primeru vojne, večjih naravnih nesreč ali v drugih primerih, ko je normalna preskrba s hrano, vodo, zdravili ali naftnimi derivati prekinjena? Kaj vse hrani naša država kot blagovne rezerve, kje in kako poteka logistika? Kdaj se državne blagovne rezerve sprostijo, za koliko časa zadostujejo in kdaj so bile do zdaj že uporabljene? Naša ekipa bo ob 11.30 v oddaji Prvi na obisku odgrnila vsaj del tančice, ki prekriva to nekdanjo državno skrivnost.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
7. januarja bo minilo 60. let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika, 23. januarja pa 145 let od njegovega rojstva. Leto 2017 je zato razglašeno za Plečnikovo leto. V spomin na mojstra, ki je svoje sledove pustil v treh evropskih prestolnicah: na Dunaju, v Pragi in predvsem v Ljubljani, bodo številne kulturne ustanove priredile posebne dogodke. Terenska ekipa Prvega se zato odpravlja v Trnovo, v prenovljeno Plečnikovo hišo, ki ponuja bogat vpogled v življenje mojstra arhitekture. Pobliže bomo spoznali Plečnikove vsakodnevne asketske navade, njegove skrivnostne platonske ljubezenske zveze in perfekcionizem, ki je oblikoval vsa njegova dela. Ob 11:30 na Prvem!
Prvi danes odhaja na obisk v novogoriško skupnost Srečanje, ki že 20 let skrbi za komune po Sloveniji. Te, v nasprotju s splošnim prepričanjem, niso sanatoriji. V komunah se odvisniki učijo, kako prevzeti odgovornost za svoja dejanja in se pripravljajo na življenje brez droge. S strokovnimi delavci, prostovoljci in uporabniki komune se bosta pogovarjala Peter Močnik in Darja Pograjc, obisk pa bomo popestrili z bluesom. Vabljeni v našo družbo v četrtek po enajsti!
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Ekipa Prvega bo obiskala Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, ki letos praznuje 80 let. Trenutno v njem biva 220 stanovalcev, tudi slepi in slabovidni, ki se jim prilagajajo s sodobnimi pripomočki in posebnimi prilagoditvami. Slišali boste, po čem se škofjeloški center še razlikuje od ostalih domov za starejše po Sloveniji, kako se na prihajajoče praznike pripravljajo stanovalci centra in s katerimi čutili zaznavajo božič in novo leto slepi in slabovidni. Za popestritev slušnih zaznav prisotnih in vseh vas pred radijskimi sprejemniki bosta poskrbela člana skupine Rok'n'band. Bodite z nami v četrtek po enajsti na Prvem!
Zaradi socialne stiske se nekatere družine, starejši in brezposelni veselega decembra ne veselijo tako, kot ostali. Številni se vsakodnevno po pomoč in topel obrok zatečejo v ljudske kuhinje. Ekipa Prvega programa bo obiskala celjsko, ki deluje že od leta 1998, zadnja tri leta v delu tamkajšnje osnovne šole z lastnim vhodom. Pred dobrimi desetimi leti so v njej razdelili manj kot 100 obrokov na dan, danes nekajkrat toliko. V četrtek med 11.30 in 12.00 na Prvem programu.
Smučarska sezona trka na vrata, zato se v teh dneh vrstijo številni sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Ekipa Prvega programa bo v četrtek 1. decembra obiskala Smučarski sejem Snežinka, ki bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal do nedelje. Med stojnicami tega največjega tovrstnega sejma pri nas se bomo sprehodili skupaj s strokovnjaki. Preverili bomo, kako prepoznati kakovostne rabljene smučke in čevlje, zanimala nas bo cenovna dostopnost opreme za smučarje, deskarje in tekače na smučeh, opozorili pa bomo seveda tudi na pomembnost ustrezne telesne priprave. Prvi bomo na obisku v četrtek med 11.30 in 12.00.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji najstarejšo tovarno sladkih proizvodov v državah nekdanje Jugoslavije? Tovarno, ki danes letno izdela 5.000 ton raznovrstnih bonbonov in svoje izdelke izvaža v 41 držav po vsem svetu? Častitljivih 140 let letos praznuje blagovna znamka Šumi, ki je bila del odraščanja vsakega od nas. Visoki C, Fru Fru, Herba, Šššum so imena nekaterih najbolj priljubljenih bonbonov, morda manj znano pa je, da so v Šumiju izdelovali tudi napolitanke, čokolade, marmelade in celo malinovec. Z namenom obujanja sladkih spominov bo ekipa Prvega obiskala Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, kjer bo do 17. januarja na ogled razstava Bonboni vseh generacij (140 let Šumija).
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
V nekdaj opuščenem objektu Jeseniških mesnin imajo v teh dneh veliko dela. Tam že šest let deluje prva predelovalnica nagrobnih sveč pri nas. Slovenci smo poleg Poljakov in Avstrijcev v vrhu po njihovi porabi - v enem letu jih na grobove položimo skoraj 6000 ton. Kaj lahko postane ta odpadek, ki smo ga vrsto let odlagali zgolj na deponijah? Iz česa je sestavljena nagrobna sveča, kakšen je postopek predelave in zakaj je največ dela ravno z elektronskimi svečami, ki naj bi bile bolj ekološke? Prvi bomo tokrat na obisku na Jesenicah v družinskem podjetju Plastkom v četrtek med 11.30 in 12.00.
Centralna čistilna naprava Domžale- Kamnik že 36 let čisti komunalne in padavinske ter industrijske odpadne vode. Ta teden je z nadgradnjo in tehnološko posodobitvijo postala četrti največji sistem za čiščenje odpadnih voda pri nas. Kakšni so in kako potekajo postopki čiščenja sedmih milijonov kubičnih metrov odpadne vode na leto? Ali ste vedeli, da je eden od stranski produktov čiščenja tudi bioplin, ki ga nato spreminjajo v električno energijo? Prvi gre po sledi odpadnih voda, zanimalo nas bo kaj naposled priteče iz čistilne naprave, kakšen je njen vpliv na Kamniško Bistirco ter tudi kaj nadgradnja čistilne naprave pomeni za cene komunalnih storitev. Med pol dvanajsto in dvanajsto na Prvem.
Četrtek bo deževen dan, v gorah pa bo povsem zimsko s sneženjem. Ekipa Prvega programa bo zato obiskala eno od ljubljanskih AMZS delavnic, kjer je tako kot pri vseh vulkanizerjih po državi zatišje pred nevihto. Od 15. novembra bodo morala imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Kakšne so lastnosti zimskih pnevmatik, ali so celoletne pnevmatike sprejemljiva alternativa zimskim, kakšni so postopki pri menjavi in kako moramo shranjevati pnevmatike? Kakšne nevarnosti na voznike pretijo že v teh jesenskih dneh, ko so temperature nižje, megle in padavin je več? Ne zamudite na Prvem v četrtek med 11.30 in 12.00.
Po podatkih združene mreže vseh organizacij Brezdomni do ključa je v Sloveniji brezdomcev več kot 4500, še posebno veliko težavo predstavljajo brezdomne družine. Po raziskavi društva so moški brezdomci na ulici povprečno 12 let, ženske pa 4. V Kranju je eno izmed 12-ih zavetišč, ki v Sloveniji nudijo začasno bivališče brezdomcem. Kako poteka življenje v zavetišču, kjer lahko sprejmejo 24 uporabnikov? Kaj jih je pahnilo v brezdomstvo, kako premagujejo stiske, kako se vključujejo v različna socialna okolja, bomo spoznali v oddaji Prvi na obisku.
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...
Neveljaven email naslov