Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. dritl

13.06.2019

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja

Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.

V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:

“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”

Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.

Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:

“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”

Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.


Prvi na obisku

408 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

4. dritl

13.06.2019

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja

Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.

V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:

“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”

Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.

Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:

“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”

Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.


05.07.2018

Filmska šola

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


28.06.2018

Letalska zaščita pred točo

Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.


21.06.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


14.06.2018

Rakitna

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


07.06.2018

Slamnikarstvo

Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.


31.05.2018

Tekaški festival Podbrdo

Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.


24.05.2018

Bobri v Podsredi, Kozjanski park

Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.


17.05.2018

Zemeljska postaja Barje

Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.


10.05.2018

Več gibanja za izboljšanje zdravja

10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”


03.05.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


26.04.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.04.2018

Raziskovalna postaja Barje

Na robu Ljubljanskega barja se je odprla nova raziskovalna postaja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tam bodo moči združili raziskovalci iz biološkega, arheološkega, geografskega in paleontološkega inštituta ZRC SAZU. Kakšne raziskave jim bodo omogočili novi prostori in sodobna oprema, bo v oddaji Prvi na obisku preverila naša terenska ekipa, v četrtek ob pol dvanajstih.


12.04.2018

Slovenski filmski arhiv

Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve Slovenskega filmskega arhiva eden redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodove filmske dediščine. V petdesetih letih delovanja se je v arhivu nabralo okoli 12.000 naslovov, tam najdete tako prve slovenske filmske zapise dr. Grossmanna, slovenske filmske klasike kot tudi najnovejše dosežke slovenske kinematografije. Kaj bi v arhivu še moralo biti, kako strokovnjaki filmsko gradivo hranijo in ohranjajo ter kako lahko do njega pride zainteresirana javnost, bomo odkrivali na obisku med koluti v Slovenskem filmskem arhivu.


05.04.2018

Elektrifikacija na Slovenskem

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


29.03.2018

Carina

Izraz carina je v slovenski jezik prišel iz srbskega oziroma hrvaško govorečega območja. Beseda cárina, ki izhaja iz besede car, je nekoč označevala dajatev, ki je bila namenjena carju. Od časov carjev je minilo že kar nekaj časa. Pobrane carine gredo danes v državni proračunu. In kljub temu, da bi marsikdo mislil, da so slovenski cariniki z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo izgubili svojo vlogo, temu ni tako. Med drugim lahko njihove mobilne enote srečate v notranjosti države pri preverjanju pogonskega goriva, najdete pa jih seveda tudi na letališču Jožeta Pučnika, kamor se je danes odpravila naša terenska ekipa.


22.03.2018

Rudnik Sitarjevec Litija

Čeprav Litije marsikdo ne povezuje z rudarstvom, sodi litijski rudnik Sitarjevec med večja rudna nahajališča v Sloveniji, rudo so na tem območju izkoriščali že pred več kot 4000 leti. Pridobivali so predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, pred dobrim stoletjem pa so na levem bregu Save zgradili še topilnico, v kateri so topili tudi rudo iz drugih slovenskih, evropskih in celo afriških rudišč. Rudnik so leta 1966 zaprli, lani spet odprli, a le za turistične oglede. Lahko je namreč tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica v naravi, saj skriva edinstvene limonitne kapniške strukture in več kot 60 vrst različnih mineralov, obenem pa predstavlja bogato rudarsko dediščino ter odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Rove rudnika Sitarjevec obiščemo ob 11.30!


15.03.2018

Svetovni dan potrošnikov - Dan odprtih vrat EPC Slovenija 2018

Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov svoja vrata odpira Evropski potrošniški center Slovenije. Z dogodkom, ki je namenjen ozaveščanju potrošnikov, se bodo predstavili na Pogačarjevem trgu v Ljubljani - premična pisarna se nahaja v dvonadstropnem avtobusu, v rdečem angleškem starodobniku, v katerem lahko mimoidoči do 18h preizkusijo svoje znanje o poznavanju potrošniških pravic in dobijo strokovni nasvet. Pa vi? Poznate pravice letalskih potnikov, najpogostejše prevare na Facebooku in ali veste, kaj storiti, če vam ukradejo telefon? Preverite ob 11:30!


08.03.2018

Slovenske arhitektke ob mednarodnem dnevu žena odpirajo vrata svojih birojev

Slovenske arhitektke in oblikovalke bodo ob mednarodnem dnevu žena znova odprle vrata svojih birojev. V Ljubljani, Mariboru in Novem mestu se pridružujejo evropskemu projektu MoMoWo, s katerim želijo svoje delo predstaviti javnosti, študentom, obrtnikom in gradbenim podjetjem. Ekipa Prvega na obisku vam bo z njihovo pomočjo predstavila delo žensk v tem poklicu danes in nekoč, poskušali bomo ugotoviti tudi, zakaj, ko govorimo o pomembnih slovenskih ali tujih arhitekturnih stvaritvah, skoraj vedno omenjamo moške avtorje. Bodite z nami ob 11:30!


01.03.2018

Vzorčno mesto Velenje

Počitnice so namenjene predvsem počitku, a številni otroci se radi tudi med njimi naučijo kaj novega. V svet znanosti, digitalnih tehnologij in virtualne resničnosti se lahko od januarja dalje podajo v velenjskem Vzorčnem mestu. Gre za prvo takšno mesto v Evropi, kjer bodo mladim in starim poskušali približati znanost in spodbuditi njihovo domišljijo, na podlagi česar bo morda nastala tudi kakšna nova podjetniška ideja. Na kakšen način bodo to počeli, bo v četrtek raziskala ekipa Prvega na obisku. Bodite z nami po pol 12. uri!


22.02.2018

Sankanje

Sankanje je zimska radost, ki je dostopna praktično vsakomur. Zanj ni potrebna draga oprema, saj se lahko spustimo že z bližnjega zasneženega hriba. V Sloveniji imamo tudi nekaj organiziranih sankaških prog, ki ponujajo malo drugačno doživetje sankanja. Vzdušje na več kot 2-kilometrski progi v Gozd Martuljku, ki jo je mogoče preizkusiti tako podnevi kot ponoči, bomo preverili v naši četrtkovi oddaji Prvi na obisku. Ker ima Slovenija dolgo tradicijo športnega sankanja - prva tekma je bila pri Tržiču organizirana že pred 1. svetovno vojno - bomo pred naš mikrofon povabili tudi slovenskega predstavnika v sankanju na tokratnih olimpijskih igrah Tilna Siršeta. Ne zamudite v četrtek po pol 12. uri!


Stran 16 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov