Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. dritl

13.06.2019

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja

Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.

V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:

“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”

Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.

Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:

“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”

Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.


Prvi na obisku

398 epizod


Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...

4. dritl

13.06.2019

Tokrat gremo na obisk v Zasavje. Če je bilo še pred nekaj leti ob obisku Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja ob Savi na prvi pogled jasno, da gre za industrijska, rudarska mesta, danes ni več tako. Rudniški jaški so po večini zasuti, v nekdanjih stavbah rudnika domujejo druga podjetja, tudi stavbe in ulice, kjer so živele rudarske družine, dobivajo novo podobo. A daleč od tega, da bi prebivalci želeli pozabiti na svojo preteklost. Rudarsko dediščino neguje virtualni muzej rudarstva 4. dritl, ki obiskovalce ob pomoči opreme za navidezno in razširjeno resničnost odpelje v svet rudarjev izpred sto in več let.

Virtualni muzej rudarstva v Trbovljah omogoča, da se v rudniški rov podamo s površja

Rudarji so v Trbovljah nekoč delali 24 ur na dan v treh izmenah. Vsaka je opravila tretjino dela in zato so jih poimenovali dritl. Gre za izposojenko iz nemščine, ki pomeni tretjina. Rudniki so danes zaprti. Rudarji, ki so kopali premog in z njegovo prodajo ustvarili tudi to, kar so danes Trbovlje, svojega poklica nimajo več. Da bi se ohranil in nekako nadaljeval spomin nanje, so tako pod pokroviteljstvom Delavskega doma Trbovlje ustanovili prvi virtualni muzej rudarstva v Sloveniji – 4. dritl.

V njem je mogoče najti nekatere kose opreme, ki so jo uporabljali zasavski rudarji, nam je povedal kustos 4. dritla Bogdan Šteh. To so denimo hinko – avtomatsko pnevmatsko kladivo, ciciban – transportni trak, ki, če ga v muzeju vklopijo, vibrira tako močno, da bi znal podreti kakšno steno, tla ali strop stavbe in največji eksponat, gondola – enotirni dvižni transporter, ki je nekoč vsak dan na delovišče prenašal več sto ton materiala. V muzeju je tudi replika rudniškega rova z opremo, največji vtis pa na obiskovalce naredijo digitalne vsebine, pravi Šteh:

“Gre za holograme rudarjev pri delu, zvočne efekte, ki ponazarjajo ta hrup, ko se je delalo, ko je bil rudnik operativen. Tu so 3D-animacije in 360-stopinjski video, ki nas prav ponese v te prostore pod zemljo, ki danes v bistvu obstajajo samo v virtualnem svetu. Gre namreč za zdaj zaprte, deloma likvidirane rove.”

Obiskovalci si v 4. dritlu nadenejo VR-očala in nato lahko izbirajo med petimi prostori, ki jih lahko obiščejo. Med našim obiskom smo se podali v remizo, obrat, v katerem so pod zemljo popravljali jamske lokomotive, tam pa se skriva tudi jamski škrat Perkmandeljc.

Kot nam je razložila kustosinja Vesna Jesih, je bilo snemanje podzemnih rovov tehnično precej zahtevno:

“Ena od naših sodelavk je v rudnik odšla v spremstvu knapov. Na čelado so namestili 360-stopinjsko kamero, potem pa se je z njo sprehajala po rovih in tako so nastali ti posnetki. Težave so bile predvsem s svetlobo, ki je v rovih ni dovolj. A odločili smo se, da jih ne osvetlimo umetno, saj to ne bi bilo več to. Tudi tako obiskovalci dobijo občutek tiste utesnjenosti, v kateri so delali rudarji.”

Vsi ogledi v 4. dritlu, kjer snujejo tudi sobo pobega, so vodeni. Obiščete jih lahko ob sobotah ob 10. ali 11. uri. Ta konec tedna v sklopu poletne muzejske noči ob 19. uri pripravljajo tudi brezplačno vodenje, ob 21. uri pa skupaj z Zasavskim muzejem Trbovlje kolonijski večer. V četrti na Njivi, kjer so živeli rudarji, bodo s hrano, pijačo in igrami prikazali, kako je bilo tam nekoč.


13.09.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


06.09.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


30.08.2018

Hmelj in hmeljarski turizem

Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in je ena od najbolj prepoznavnih pokrajinskih značilnosti in dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini. Letos so z obiranjem hmelja pričeli nekoliko bolj zgodaj kot navadno, simbolični zaključek obiranja pa predstavljata hmeljarska likofa v Žalcu in Radljah ob Dravi. Ekipa Prvega se tokrat na obisk podaja v Žalec, kjer deluje Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva in tudi fontana piva, ki privablja številne ljubitelje te osvežilne pijače. Pridružite se nam v četrtek ob 11.30, ko bomo govorili o pomenu hmelja za štajersko in koroško, o vse bolj prisotnem butičnem pivovarstvu in o tem, kako pridelava hmelja usmerja tudi turistično ponudbo teh krajev. Dolina Zelenega zlata s središčem v Žalcu je med drugim prejemnik bronastega znaka Slovenia Green, ki uresničuje poslanstvo zelene vizije slovenskega turizma.


23.08.2018

Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne

Neoviran dostop do branja je neizpodbitna pravica vsakega posameznika in njeno udejanjanje je še toliko bolj pomembno za slepe in slabovidne, ki pri branju potrebujejo prilagoditve. Prav njim, ne pa le njim, je namenjena Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki zadnja štiri leta domuje na Kotnikovi ulici v Ljubljani, sicer pa deluje že celih 100 let. Kako so nekoč nastajale knjige v brajici, kako danes nastajajo zvočne knjige, kaj si slepi in slabovidni najraje izposojajo, kaj poleg knjig še dobijo v knjižnici? Vabljeni s terensko ekipo Prvega na odkrivanje sveta v temi.


16.08.2018

Park vojaške zgodovine Pivka

Kompleks starih pivških vojašnic je kraj, od koder so 26. junija 1991 na ceste zapeljali prvi tanki JLA in s tem začeli agresijo jugoslovanske vojske na pravkar osamosvojeno Republiko Slovenijo. Po odhodu JLA so bile stavbe opuščene in opustošene, danes pa je to največji muzejski kompleks v Sloveniji in tudi eden največjih vojaško-zgodovinskih kompleksov v tem delu Evrope. Med bolj prepoznavnima eksponatoma parka sta jugoslovanska podmornica in nemška vojaška parna lokomotiva, v simulatorju se lahko obiskovalci preizkusijo v pilotiranju vojaškega letala. Park vojaške zgodovine Pivka bo v četrtek ob 11.30 obiskala tudi ekipa Prvega. Pridružite se nam!


09.08.2018

Poletje v Lendavi

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


02.08.2018

V počitniški koloniji ni razlik – vsi otroci postanejo velika družina

Prvi mesec poletnih počitnic je že za šolarji. Nekateri so ga izkoristili za lenarjenje in počitek od šolskih obveznosti, drugi za obisk taborov, delavnic in drugih aktivnosti. Ekipa Prvega bo tokrat obiskala Kranjsko Goro, kjer na jezikovnem taboru v organizaciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje preživljajo počitnice otroci in mladostniki iz vse Slovenije. Ob počitniškem domu Vila Šumica, ki stoji ob reki Pišnici, obdajata pa jo gozd in travniki, je prostora za raziskovanje in možnosti za preživljanje aktivnih poletnih dni veliko. Koliko novih besed so že osvojili mladi udeleženci na angleških uricah, s katerimi vodnimi igrami ob jezeru se ukvarjajo, kam so že zavili na sprehod in kakšni so večeri v počitniški koloniji, slišite v četrtek po 11.30. Pripravljata Tadeja Bizilj in Špela Šebenik


26.07.2018

Študentske delovne brigade v Črni na Koroškem

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


19.07.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


12.07.2018

Divje odlagališče

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


05.07.2018

Filmska šola

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


28.06.2018

Letalska zaščita pred točo

Ali veste, kako je nastal rek "po toči zvoniti je prepozno"? Izhaja iz stare navade, ko so na podeželju ob bližanju nevihtnih oblakov, ki so prinašali tudi točo, v cerkvah, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost, zvonili z zvonovi. To je bila naloga mežnarja, ki pa je pogosto zamudil in z zvonjenjem pričel šele, ko je toča že pričela padati ali celo, ko je bilo neurja že konec. Toča je izredno nepredvidljiv vremenski pojav. Je posledica intenzivnih nevihtnih procesov, ki jih je zelo težko vnaprej napovedati, vremenoslovci lahko to z gotovostjo storijo šele približno uro ali dve pred samim pojavom. Da bi preprečili uničenje, ki ga prinaša toča, se ljudje poslužujemo različnih prijemov. V Mariboru v ta namen deluje letalska obramba pred točo. S pomočjo sogovornikov jo bomo predstavili v četrtkovi oddaji Prvi na obisku po pol 12. uri.


21.06.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


14.06.2018

Rakitna

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


07.06.2018

Slamnikarstvo

Poletno sonce ne skopari z močnimi žarki, pred katerimi se lahko zavarujemo tudi s slamnikom. V iskanju svojega slamnika se bo ekipa Prvega seveda podala v Domžale, ki so bile nekoč eno od pomembnih središč slamnikarske dejavnosti. Domžalski slamniki so sloveli daleč naokoli, izvažali so jih celo v ZDA, v najboljših časih pa je v Domžalah delovalo celo več kot 20 slamnikarskih tovarn. Kako so slamniki našli pot do Domžal, kako nastanejo, kateri so bili in so najbolj iskani, zakaj je slamnikarstvo sčasoma zamrlo in kako se zadnja leta spet obuja, boste slišali v javljanju iz Slamnikarskega muzeja po pol dvanajsti.


31.05.2018

Tekaški festival Podbrdo

Tretji vikend v juniju se bo v Podbrdu v Baški grapi vnovič odvijal tekaški festival. Ta udeležencem ponuja bolj in manj zahtevne proge, ki potekajo po vrhovih nad Podbrdom in po mejah petih občin. Najbolj zahtevna je proga Ultra pušeljc trail, ki je dolga 105 kilometrov z višinsko razliko 6800 metrov vzponov in spustov. Novost letošnjega festivala je prvi gasilski gorski tek, s katerim organizatorji želijo izkazati čast in podporo gasilcem ter jih spodbuditi h kondicijski pripravi na gasilsko olimpijado.


24.05.2018

Bobri v Podsredi, Kozjanski park

Zadnja leta je v Sloveniji znova vse več bobrov, ki so zaradi svoje pomembne vloge v ekosistemu zaščitena živalska vrsta. Z lovom smo jih iztrebili v 17. in 18. stoletju, leta 1998 pa so jih spet opazili v porečju Krke, kamor so prišli s Hrvaške. Od takrat so svoj habitat razširili na reke Krko, Dravo, Kolpo, Sotlo, Muro in druge, prisotni so tudi v Kozjanskem parku. Gre za živali, ki so bolj aktivne ponoči, zato jih podnevi zelo redko vidimo, bomo pa v četrtek po pol 12. obiskali enega od njihovih domov - bobrišče v Podsredi.


17.05.2018

Zemeljska postaja Barje

Od leta 1957 smo ljudje v vesolje poslali več kot 6 tisoč satelitov, trenutno jih je aktivnih okoli 1700. Nad nami krožijo z več nameni - so meteorološki, raziskovalni, telekomunikacijski, navigacijski, vojaški, radioamaterski. Podatki, ki jih je mogoče dobiti iz njih, pridejo prav na primer pri reševanju ljudi ob naravnih nesrečah, odkrivanju arheoloških najdišč, iztrebljanju invazivnih rastlin in kmetom, ko se odločajo o namakanju in gnojenju določenega območja. Tudi v Sloveniji imamo dve t. i. zemeljski postaji, ki skrbita za obdelavo in distribucijo tovrstnih satelitskih podatkov. Najdete ju v Pomjanu pri Kopru ter na počivališču Barje, kjer se bo v četrtek po pol 12. oglasila tudi naša ekipa.


10.05.2018

Več gibanja za izboljšanje zdravja

10. maja obeležujemo Svetovni dan gibanja. Dan, ki ga obeležujemo od leta 2002, je priložnost, da se posebej opozori na pomen aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Športno diagnostični center je oddelek Inštituta za šport, ki v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije načrtuje ter koordinira izvajanje nacionalnega programa meritev in svetovanj vrhunskim in nadarjenim športnikom ter rekreativcem. “To je edini tovrsten inštitut, ki deluje v Sloveniji”, razloži dr. Janez Vodičar, vodja inštituta. “V primerjavi z drugimi inštituti po svetu smo dobro opremljeni in imamo odlične strokovnjake. Naši sodelavci, profesorji in drugi zunanji sodelavci namreč uspešno tekmujejo s tujimi na področju meritev in raziskav. A se tudi tu pojavlja težava financiranja, ki bi lahko prinesli še nekaj več.”


03.05.2018

Prvi na obisku

Vsako sredo se malo pred kosilom odpravimo na obisk, da vam predstavimo zanimive kraje, institucije, dogodke ...


Stran 15 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov