Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo
Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.
»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«
Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.
»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«
Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.
»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«
Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo
Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.
»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«
Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.
»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«
Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.
»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov