Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo
Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.
»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«
Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.
»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«
Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.
»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«
Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo
Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.
»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«
Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.
»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«
Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.
»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«
Tokrat nam bo svoj pogled na Slovenijo in življenje pri nas predstavil Bangladeševec Asrar Osmani. Presenetljivo pravi, da so Slovenci, sploh v manjših krajih, zaradi njegove nekoliko temnejše barve polti, sprva precej nezaupljiv. Obožuje naravo, čistočo in umirjenost prometa. Če prisluhnete pogovoru, ki ga je posnela Ana Skrt, pa izveste tudi, katere tradicionalne slovenske jedi ne mara.
Nino Bektashashvili se je iz Gruzije v Slovenijo uradno preselila pred tremi leti. Pred tem je prav tako tri leta živela razpeta med Slovenijo in Nemčijo. Težke življenjske izkušnje so oblikovale njeno osebnost, na kar je še posebej ponosna. Čeprav pravi, da se ne počuti najbolje, ko mora pokritizirati Slovence, smo jo prepričali, da ji za to dejanje ne bomo zamerili. Prav je, da nam priseljenci nastavijo ogledalo, s čimer nam pokažejo svoj, drugačen, Drugi pogled. Rubriko je pripravila Darja Pograjc.
Jose Antonio Morales je 42-letni Perujec, ki si je svojo družino s Slovenko Tatjano ustvaril v Noršincih v Prekmurju. Imata dva sinova – Marko in Adre zaradi mešanega zakona govorita kar dva tuja jezika – angleško in špansko. Po duši je podjetnik, to miselnost in način življenja pa bi rad prenesel tudi na Slovence.
Dragi otroci, Violinček vas spet z največjim veseljem vabi v zvočni svet glasbe. Danes vam bi rad predstavil zanimiv glasbeni sestav, ki ima prav poseben in značilen zvok. Zato se dobro primite in pripravite na pot v glasbeno deželo. Seveda skupaj z Violinčkom. Pripravlja Matej Jevnišek.
Ste vedeli, da se je slovenščino mogoče učiti na več kot 50 univerzah po svetu? Ena takih je tudi hamburška, kjer je lektorica za slovenščino Monika Pemič, s katero smo se pogovarjali ob slovenskem državnem prazniku. Organizirali so obisk Borisa Pahorja, razstavo fotografij Zadnji pričevalci in še mnoge odmevne dogodke.
Abdullah Aksu prihaja iz Konye, večjega mesta v osrednjem delu Turčije. Slovenijo je prvič podrobneje spoznal pred dvema letoma, danes pa med drugim skuša v sodelovanju s turškim društvom Medkulturni dialog Slovencem predstaviti tradicionalno turško umetnost imenovano ebru. Gre za ustvarjanje pri katerem umetnik s posebnimi čopiči nanaša barve na vodno površino in nastale vzorce prenese na papir. Ker so vzorci podobni marmornati površini, ebru imenujemo tudi marmoriranje.
Flamenko, ki ga je UNESCO pred štirimi leti razglasil za eno od mojstrovin svetovne kulturne dediščine, vse bolj vztrajno prodira tudi v našo deželo. Ljubiteljev te glasbene in plesne zvrsti, ki se je sprva razvila v regijah južne Španije, je namreč vse več. Preverili bomo, kako se slovenski »flamenkosi« urijo v eni od plesnih dvoran, kaj vse profesionalni plesalci flamenka doživijo na nastopih in kateri stereotipi o flamenku v resnici sploh ne držijo – v reportaži, ki jo pripravlja Anja Strajnar!
Kadilci med kajenjem navadne tobačne cigarete zaužijete okoli 7000 nevarnih kemičnih spojin. Nekadilci, ki ste podvrženi pasivnemu kajenju pa ste izpostavljeni 4000. kemičnim snovem. Toliko jih namreč vsebuje dim, ki se vije iz prižgane cigarete. O tem, da je elektronska cigareta prijaznejša do okolice, saj se iz nje ne vali smrdljiv in nevaren dim, se strinjata tako stroka kot prodajalci omenjenega izdelka. Pa je elektronska cigareta primerna za odvajanje od kajenja in ali Slovenci sploh posegamo po tovrstnih novosti? Sogovorniki: Jure Vižitin in Gašper Šetinc (uporabnika), univ. dipl. kom. in direktorica trgovine za elektronsko kajenje Smooke Tina Meke, prim. mag. Matjaž Turel, dr.med., specialist internist pulmolog, vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Neveljaven email naslov