Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prokrastinacija ali s čim odlašate vi?

20.05.2018


Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo

Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.

»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«

Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.

»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«

Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.

»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«


Prvi program

168 epizod

Prvi program

168 epizod


Prokrastinacija ali s čim odlašate vi?

20.05.2018


Odlašanje je večni boj med čustvi in razumom, a načrtovanja in dobrega upravljanja časa se lahko naučimo

Odlašanje ali prokrastinacija je nekaj, kar vsi poznamo, saj naj bi vsak v življenju vsaj z nečim odlašal. Kot je za Možgane na dlani razložil prof. dr. Timothy Pitchyl z Oddelka za psihologijo na Univerzi Carleton, gre za boj med limbičnim sistemom in prefrontalno skorjo ali preprosteje za boj med razumom in čustvi.

»Prokrastinacija je prostovoljna odložitev namere, za katero vemo, da dolgoročno ni dobra.«

Slovenci imamo pregovor, ki odlašanje odsvetuje, saj pravi »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« a hkrati tudi izgovor, da je »Bolje pozno kot nikoli«. Za pregovore naj bi bilo značilno, da posredujejo etične vzorce in vrednote družbe, a je frazeolog in raziskovalec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Matej Meterc, glede tega precej skeptičen.

»Pregovori posredujejo del vrednostnega sistema, drobce. Kot frazeolog se večkrat srečujem z vprašanjem, ali smo Slovenci takšni in takšni, kakšni smo v odnosu do drugih narodov glede na pregovore. Do tega sem zelo skeptičen. Težko je postaviti enačaj med nekimi izraznimi sredstvi in kolektivnim značajem. Po moje so to pasti nadinterpretacije.«

Rečeno drugače, imamo veliko pregovorov o lenobni, a zato še ne moremo trditi, da smo Slovenci len narod. Če smo skeptični glede povezovanja pregovorov z značilnostmi družbe, pa gotovo velja, da ima dan za vse enako število ur. Od volje in organiziranosti je odvisno, ali nam bo uspelo narediti vse naloge, ki so na seznamu opravil. Pri prepoznavanju pomembnosti posameznega opravila si lahko pomagamo z Eisenhowerjevo matriko prioritet, predlaga vodja delavnic na temo upravljanja časa, psihologinja Brina Menart iz svetovalnega podjetja Skupina Primera.

»V življenju imamo različne dejavnosti, ki jih lahko uvrstimo v matriko glede na to, ali so pomembne in nujne, ali so pomembne, pa niso nujne v tistem hipu, in nasprotno, ali so nujne, pa niso pomembne ter niso nujne in niso pomembne. Na podlagi tega nato naredimo seznam opravil.«


Stran 9 od 9
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov