Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kurdski ustvarjalec Nizamettin Ariç in njegova »Eş« - Bolečina. Glasba na albumu je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
Glasba na albumu »Êş« je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
V tokratni Etnofoniji se bomo srečali s še enim izstopajočim kurdskim glasbenikom, avtorjem glasbe in aktivistom. Podobno kot velika večina tistih kurdskih ustvarjalcev, ki niso hoteli zanikati svojega nacionalnega porekla, si je bil prisiljen poiskati zatočišče v do njih lep čas odprti Nemčiji. Nizamettin Ariç je bil rojen sredi petdesetih let prejšnjega stoletja v mestu Ağrı, središču istoimenske pokrajine na vzhodu Turčije nedaleč od meje z Armenijo. Do prve svetovne vojne so jo zvečinoma poseljevali Armenci, od njihovega genocida leta 1915 pa tvorijo večino njenih prebivalcev Kurdi. Družina Ariç je dihala s kurdsko folk glasbo, predvsem z glasbo kurdskih bardov dengbêj. Navdušeno jo je poslušal tudi mladi Nizamettin, tudi po tem, ko se je s starši preselil v turško prestolnico Ankaro. Že v poznih najstniških letih se je kot pevec prebil na turško folk sceno. Izdal je več albumov v turškem jeziku. Večino skladb zanje je napisal sam, pri čemer je besedila zanje najprej napisal v kurdščini. Leta 1976 je celo postal eden hišnih pevcev turške radiotelevizije, na njej pa si je nabiral izkušnje tudi kot režiser. Ko je tri leta pozneje nastopil v rodnemu mestu in na koncertu izvajal pretežno skladbe v kurdskem jeziku, je bil priprt in obtožen protiturške propagande. Čez noč je izgubil službo. Leta 1980 je bila v Turčiji uvedena vojaška diktatura in se kruto znesla tudi nad Kurdi. Nizamettinu je v sodnem procesu grozila zaporna kazen od petih do petnajstih let zapora. Zato je pobegnil iz države. Leta 1984 je dobil politični azil v Nemčiji. Naselil se je v Berlinu. V naslednjih letih se ni uveljavil le kot ustvarjalec kurdske folk glasbe, temveč tudi kot režiser. Njegov film »Pesem za Beko« iz leta 1992 je bil eden prvih igranih filmov v kurdskem jeziku in je prejel zavidljivo število mednarodnih nagrad. Nizamettin Ariç se je na nastopih in izdajah po Zahodni Evropi lep čas pojavljal pod nadimkom Feqiyê Teyra, ki ga je prevzel po legendarnem kurdskem pesniku. Z njim se je leta 1994 predstavil tudi na antološkem prvem srečanju mednarodne etnoglasbene srenje Womex, ki se je odvilo v Berlinu. Nad njegovim koncertom je bilo navdušena tudi takratna številčna ekipa iz Slovenije skupaj z avtorjem vaše Etnofonije. Nizamettin tudi v zadnjem desetletju ni izgubil zagona. Ravno nasprotno. Kot da je ob burnem dogajanju na Bližnjem Vzhodu prejel še dodatne pospeške. Sredi zadnjega desetletja je enega za drugim izdal kar tri udarne, družbeno angažirane albume. Za Etnofonijo smo izbrali album »Êş« oziroma »Bolečina«, ki ga je leta 2015 izdal pri nemški založbi s kurdsko glasbo Pel Records. Z njega smo za zagrevanje izbrali njegovo otvoritveno skladbo »Mihemendo«. Besedilo zanjo je napisal kurdski pesnik Şahinê Soreklî. Mihemendo je bil mlad kurdski učitelj angleščine iz mesta Kobani. Ko je maja leta 2014 s prijatelji bežal pred ISIS, so ga njeni pripadniki zajeli. V njegovem nahrbtniku so odkrili knjigo v angleščini. Označili so ga nevernika in ga ubili, njegovo truplo pa vlekli za avtomobilom in na koncu obglavili. Po izgonu ISIS iz mesta so kurdski prebivalci njegovo telo zakopali v grobu v njegovi domači vasi.
Kurdski ustvarjalec Nizamettin Ariç in njegova »Eş« - Bolečina. Glasba na albumu je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
Glasba na albumu »Êş« je dramaturško natrgana, razpeta med kurdsko tradicijo in mnogoterimi urbanimi glasbenimi jeziki.
V tokratni Etnofoniji se bomo srečali s še enim izstopajočim kurdskim glasbenikom, avtorjem glasbe in aktivistom. Podobno kot velika večina tistih kurdskih ustvarjalcev, ki niso hoteli zanikati svojega nacionalnega porekla, si je bil prisiljen poiskati zatočišče v do njih lep čas odprti Nemčiji. Nizamettin Ariç je bil rojen sredi petdesetih let prejšnjega stoletja v mestu Ağrı, središču istoimenske pokrajine na vzhodu Turčije nedaleč od meje z Armenijo. Do prve svetovne vojne so jo zvečinoma poseljevali Armenci, od njihovega genocida leta 1915 pa tvorijo večino njenih prebivalcev Kurdi. Družina Ariç je dihala s kurdsko folk glasbo, predvsem z glasbo kurdskih bardov dengbêj. Navdušeno jo je poslušal tudi mladi Nizamettin, tudi po tem, ko se je s starši preselil v turško prestolnico Ankaro. Že v poznih najstniških letih se je kot pevec prebil na turško folk sceno. Izdal je več albumov v turškem jeziku. Večino skladb zanje je napisal sam, pri čemer je besedila zanje najprej napisal v kurdščini. Leta 1976 je celo postal eden hišnih pevcev turške radiotelevizije, na njej pa si je nabiral izkušnje tudi kot režiser. Ko je tri leta pozneje nastopil v rodnemu mestu in na koncertu izvajal pretežno skladbe v kurdskem jeziku, je bil priprt in obtožen protiturške propagande. Čez noč je izgubil službo. Leta 1980 je bila v Turčiji uvedena vojaška diktatura in se kruto znesla tudi nad Kurdi. Nizamettinu je v sodnem procesu grozila zaporna kazen od petih do petnajstih let zapora. Zato je pobegnil iz države. Leta 1984 je dobil politični azil v Nemčiji. Naselil se je v Berlinu. V naslednjih letih se ni uveljavil le kot ustvarjalec kurdske folk glasbe, temveč tudi kot režiser. Njegov film »Pesem za Beko« iz leta 1992 je bil eden prvih igranih filmov v kurdskem jeziku in je prejel zavidljivo število mednarodnih nagrad. Nizamettin Ariç se je na nastopih in izdajah po Zahodni Evropi lep čas pojavljal pod nadimkom Feqiyê Teyra, ki ga je prevzel po legendarnem kurdskem pesniku. Z njim se je leta 1994 predstavil tudi na antološkem prvem srečanju mednarodne etnoglasbene srenje Womex, ki se je odvilo v Berlinu. Nad njegovim koncertom je bilo navdušena tudi takratna številčna ekipa iz Slovenije skupaj z avtorjem vaše Etnofonije. Nizamettin tudi v zadnjem desetletju ni izgubil zagona. Ravno nasprotno. Kot da je ob burnem dogajanju na Bližnjem Vzhodu prejel še dodatne pospeške. Sredi zadnjega desetletja je enega za drugim izdal kar tri udarne, družbeno angažirane albume. Za Etnofonijo smo izbrali album »Êş« oziroma »Bolečina«, ki ga je leta 2015 izdal pri nemški založbi s kurdsko glasbo Pel Records. Z njega smo za zagrevanje izbrali njegovo otvoritveno skladbo »Mihemendo«. Besedilo zanjo je napisal kurdski pesnik Şahinê Soreklî. Mihemendo je bil mlad kurdski učitelj angleščine iz mesta Kobani. Ko je maja leta 2014 s prijatelji bežal pred ISIS, so ga njeni pripadniki zajeli. V njegovem nahrbtniku so odkrili knjigo v angleščini. Označili so ga nevernika in ga ubili, njegovo truplo pa vlekli za avtomobilom in na koncu obglavili. Po izgonu ISIS iz mesta so kurdski prebivalci njegovo telo zakopali v grobu v njegovi domači vasi.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov