Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lenart Pachernecker, ki je bil rojen v prvi polovici 16. stoletja nekje na Koroškem, umrl je 30. septembra 1580 v Kostanjevici na Krki, je avtor prve slovenske katoliške knjige. Živel je v vetrinjskem cistercijanskem samostanu, od leta 1579 pa je bil kostanjeviški opat. Za Pacherneckerjevo knjigo so izvedeli šele leta 1883, ko so našli Trubarjev katekizem, doslej pa še ni najden noben njen izvod.
Danes se spominjamo tragične usode družine na današnji dan leta 1885 rojene Birigite Bizjak s Predmeje. Ko je v začetku leta 1943 sin Stanislav odšel v partizane, je 5. četa pehotnega polka Veneto po zverinskem mučenju so pobili vse prisotne. Pisatelj Danilo Lokar je tragični dogodek opisal v noveli Za frontami, v zbirki Sodni dan na vasi, Tone Partljič pa v drami Rdeče in sinje med drevjem. Tone Kralj je tragedijo upodobil na platnu z naslovom Angelska gora, ki jo hrani Goriški muzej
V vzhodni Galiciji in ob Ikvi položaj neizpremenjen Napredovanje naših čet v Voliniji Napadi Italijanov na Mrzli vrh in pri Doljah odbiti Nemski pred Dvinskom napredujejo Srditi boji na zapadnem bojišču se nadaljujejo, ne da bi izvojevali zavezniki kake nove uspehe. Tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Primorska za Jugoslavijo, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Primoža Beblerja: »Ko se je vrnil grof Sforza iz Rapalla v Rim se je v poročilu parlamentu o rapalski pogodbi z Jugoslavijo pohvalil, da je za Italijo dosegel meje »kakršnih niti Julij Cezar ni imel». Zato je po dolgoletnem boju v teh dneh Primorska spregovorila z jasnim glasom, da želi svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji.«
Pôtok je v jedru gručasta vas v severnem delu Šavrinskega gričevja. Občnoimenski pomen besede pôtok je v strugi tekoča voda manjše globine in širine, večja od jarka in manjša od reke.
V bližini kalifornijske Chalome se je na današnji dan leta 1955 v prometni nesreči smrtno ponesrečil igralec James Dean, simbol ameriškega mladostnega upornika. Kariero je začel kot gledališki igralec. Posnel je le 7 filmov, z dvema, Vzhodno od raja in Upornik brez razloga, pa se je zapisal v zgodovino množične kulture. Drago Mislej Mef je z Narodnoosvobodilnim bandom posnel pesem o Jamesu Dean in o njej povedal:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Lenart Pachernecker, ki je bil rojen v prvi polovici 16. stoletja nekje na Koroškem, umrl je 30. septembra 1580 v Kostanjevici na Krki, je avtor prve slovenske katoliške knjige. Živel je v vetrinjskem cistercijanskem samostanu, od leta 1579 pa je bil kostanjeviški opat. Za Pacherneckerjevo knjigo so izvedeli šele leta 1883, ko so našli Trubarjev katekizem, doslej pa še ni najden noben njen izvod.
Danes se spominjamo tragične usode družine na današnji dan leta 1885 rojene Birigite Bizjak s Predmeje. Ko je v začetku leta 1943 sin Stanislav odšel v partizane, je 5. četa pehotnega polka Veneto po zverinskem mučenju so pobili vse prisotne. Pisatelj Danilo Lokar je tragični dogodek opisal v noveli Za frontami, v zbirki Sodni dan na vasi, Tone Partljič pa v drami Rdeče in sinje med drevjem. Tone Kralj je tragedijo upodobil na platnu z naslovom Angelska gora, ki jo hrani Goriški muzej
V vzhodni Galiciji in ob Ikvi položaj neizpremenjen Napredovanje naših čet v Voliniji Napadi Italijanov na Mrzli vrh in pri Doljah odbiti Nemski pred Dvinskom napredujejo Srditi boji na zapadnem bojišču se nadaljujejo, ne da bi izvojevali zavezniki kake nove uspehe. Tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne.
Primorska za Jugoslavijo, tako je Primorski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Primoža Beblerja: »Ko se je vrnil grof Sforza iz Rapalla v Rim se je v poročilu parlamentu o rapalski pogodbi z Jugoslavijo pohvalil, da je za Italijo dosegel meje »kakršnih niti Julij Cezar ni imel». Zato je po dolgoletnem boju v teh dneh Primorska spregovorila z jasnim glasom, da želi svobodo, da želi priključitev k novi demokratični Jugoslaviji.«
Pôtok je v jedru gručasta vas v severnem delu Šavrinskega gričevja. Občnoimenski pomen besede pôtok je v strugi tekoča voda manjše globine in širine, večja od jarka in manjša od reke.
V bližini kalifornijske Chalome se je na današnji dan leta 1955 v prometni nesreči smrtno ponesrečil igralec James Dean, simbol ameriškega mladostnega upornika. Kariero je začel kot gledališki igralec. Posnel je le 7 filmov, z dvema, Vzhodno od raja in Upornik brez razloga, pa se je zapisal v zgodovino množične kulture. Drago Mislej Mef je z Narodnoosvobodilnim bandom posnel pesem o Jamesu Dean in o njej povedal:
V Salzburgu je na današnji dan leta 784 umrl nadškof sveti Virgil. Z Irske je prišel oznanjat krščanstvo okrog leta 700. Znan je bil po spodbujanju misijonskega dela med Alpskimi Slovani, kamor je za pokrajinskega škofa poslal Modesta. V Kojskem se je na današnji dan leta 1864 rodil glasbenik Ciril Kumar. Skladati je začel že kot 18-letni mladenič. Po vojaščini v Splitu je skrbel za glasbeno življenje goriške čitalnice in delal kot zborovodja Bralnega in podpornega društva. V Pevcu je leta 1925 objavil pesem za mešani zbor Barčica. Neulijska mirovna pogodba je bila sklenjena med predstavniki antante in Bolgarijo kot poraženko v prvi svetovni vojni na drugi strani ter podpisana 27. novembra 1919. Bolgarija je morala po pogodbi odstopiti Zahodno Trakijo Grčiji. Na današnji dan leta 1944 je v zaselku Škarič pred Kninom padla študentka, politična preganjanka in partizanka Vojka Šmuc. V Trstu je končala 5-letno višjo trgovsko šolo in se vključila v slovenski študentski krožek. Kljub večkratnim aretacijam se je pridružila Osvobodilni fronti. Po kapitulaciji Italije se je v Bariju pridružila prekomorcem in se s 3.brigado marca 1944 v Dalmaciji borila za osvoboditev domovine. Prisluhnimo odlomku pričevanja soborke Živke Obid - Bokal Vončína je med številnih priimkovnimi izpeljankami svetniškega imena Bonifacij, je zapisal Merku. Statistiki so jih našteli 792, skoraj polovica jih živi v goriški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Volpi ali Volli. Na današnji dan leta 1974 je v Ljubljani umrl skladatelj Karol Pahor. Izhajal je iz Osterčeve kompozicijske šole. V partizanih je napisal celo vrsto borbenih pesmi. Med njegovimi simfoničnimi skladbami velja posebej omeniti Istrijanko, Koncertne etude in Slovensko suito. Pripoved o njegovi učni poti hranimo v našem arhivu Prisluhnimo priljubljeni borbeni pesmi Karla Pahorja Na juriš v izvedbi Partizanskega invalidskega zbora, ki ga je organiziral in vodil skladatelj
V Columbiji se je na današnji dan leta 1894 rodil matematik in utemeljitelj kibernetike Norbert Wiener. Na Harvardu je ubranil disertacijo o matematični logiki, pred tem pa je študiral filozofijo in zoologijo. Zaslovel je s knjigo Kibernetika. Nemškim enotam se je na današnji dan leta 1914 v bitki ob reki Visla uspelo prebiti iz ruskega obroča, pri čemer so zajeli večje število ruskih ujetnikov. Nemški potapljači so ob boku britanske bojne ladje Bulwar, zasidrani pred pristaniščem Sheernessv Kenetu, podtaknili eksploziv. Do eksplozije je prišlo va času zajtrka, tako da se od 736-članske posadke rešilo le 14 mornarjev, dva pa sta kasneje zaradi poškodb umrla v bolnišnici. V Ljubljani je na današnji dan leta 1959 umrl Stanko Bloudek, letalski konstruktor, športnik, inovator, mecen in začetnik organiziranega športa pri nas. Najbolj znani sta njegovi smučarski skakalnici v Planici. Z načrtovanjem letalnic je teoretično in praktično dokazal možnost poletov. Sandi Sitar pojasnjuje še druga področja Boludkovega ustvarjanja "Po slovenskem prostoru zelo razširjeno nemško osebno ime Konrad, ki ga razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed kuoni "drzen, neustrašen" in in rat "svetovalec", je pri slovenskih priimkovnih izpeljankah doževelo kar številne, včasih težko spoznavne spremembe. Začnimo pri priimkih, ki s komaj malenkostnimi spremembami ponavljajo prvinsko ime Konrad, Kondrad, Korat, Kurat; v Ricmanjih se glasi Kúret, kar je spričo bližine Muhovega gradu z nemško posadko povsem naravno,"tako je zapisal Merku. Statistiki so našteli 185 nosilcev priimka Kúret. Fašisti so jih poitalijančili v Curetti ali Coretti. V Ljubljani je na današnji dan leta 1969 umrl glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatoriju v Trstu in Ljubljani. Nato je najprej poučeval na šoli Glasbene matice v Trstu in do leta 1939 na učiteljišču. Zatem je postal upravni direktor Glasbene akademije v Ljubljani in ravnatelj njene srednje glasbene šole. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
Na današnji dan leta 1844 se je v Karlsruheju rodil Carl Friedrich Benz, ki ob Daimlerju velja za konstruktorja prvega motornega vozila. Za svoje prvo motorno vozilo si je izbral trikolesnik z manjšim prednjim kolesom, ki ga je upravljal s preprosto ročico. Prvi štirikolesni avtomobil, imenovan Victoria, so pri Benzu izdelali v majhni seriji šele leta 1893. V Ljubljani je na današnji dan leta 1844 umrl botanik Franc Hladnik de Paula. Po bogoslovju v Ljubljani je dobil zaposlitev v tamkajšnji licejski knjižnici. Prostor za botanični vrt ob Gruberjevem kanalu mu je dal maršal Marmont. Zasadil je kar 2000 vrst kranjskih rastlin in vrt oskrboval 24 let. O tem hranimo v arhivu pojasnilo Toneta Wrabra V Cervignanu se je na današnji dan leta 1894 rodil umetnostni zgodovinar, kritik in konservator Franc Mesesnel. Na Dunaju je študiral umetnostno zgodovino in slikarstvo. Zaradi prve svetovne vojne je študij nadaljeval v Zagrebu in Pragi. V Ljubljani je po diplomi postal asistent Izidorja Cankarja in kasneje vodil Narodno galerijo. Leta 1928 je v Skopju postal kustos Muzeja Južne Srbije, kjer je pomagal v kulturni prebuji Makedoncev. Nemškemu generalu Friedrichu von Hindenburgu, ki so ga povišali v feldmaršala in poveljnika nemških sil na vzhodni fronti, je na današnji dan leta 1914 uspelo zaustaviti prodor enot carske Rusije pri Lodžu. Vrhovna komanda srbske vojske je na današnji dan leta 1915 sprejela sklep o umiku svojih enot prek Črne Gore in Albanije. Ob umiku vojske in beguncev je življenje izgubilo več kot 240 tisoč ljudi. Na otok Krf so z ladjami prepeljali okoli 135.000 vojakov, ki so po okrevanju in reorganizaciji vojske naslednje leto nadaljevali boje na Solunski fronti. Merku metronimičnega priimka Katarinčič ne navaja. Statistiki so našteli 30 nosilcev, od tega največ, 18, v istrsko-kraški statistični regiji, 9 v osrednjeslovenski in 3 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Katarinčič poitalijančili v Cattarini. V Labinu se je na današnji dan leta 1844 rodila učiteljica Giuseppina Martinuzzi. Po osnovni šoli v Galižani je študirala v Labinu in Miljah. V Trstu je poučevala otroke delavcev v ladjedelnici Lloyd. Tako je kar 32 let poučevala predvsem otroke revnih staršev. Ob tem je pesnila, pisala kratke zgodbe in pedagoške študije. Leta 1866 je izdala Priročnik učenja na pamet-Mnomonični priročnik. Napisala je tudi več vzgojnih priročnikov. Giuseppini Martinuzzi je pesem posvetil Franci Blaškovič
V Albiju se je na današnji dan leta 1864 rodil slikar Henri de Toulouse-Lautrec. Bil je eden izmed vidnejših predstavnikov pariškega boemskega sveta z ateljejem na Montmartru, kjer je v samosvojem slogu upodabljal motive velemestnega nočnega življenja. Bil je tudi pionir sodobnega plakata. V Vrholah pri Slovenski Bistrici se je na današnji dan leta 1914 rodil geograf in zgodovinar Julij Titl. Zaradi zdravstvenih razlogov se je iz Novega mesta preselil v Koper, kjer je poučeval na gimnaziji, nato je delal v Pokrajinskem arhivu. Pisal je o agrarni zgodovini Istre in izdal več knjig, tudi o geografskih imenih. O tem je povedal V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil narodni heroj in politik Albert Jakopič-Kajtimir. Politično ga je usmeril že oče Matija, udeleženec Oktobrske revolucije. Nemci so ga ob vrnitvi z orožnih vaj leta 1941 odpeljali v ujetništvo, uspelo mu je zbežati in se pridružiti partizanom. Aprila 1943 je postal prvi komandant Gregorčičeve brigade in z njo odšel na prvi pohod v Benečijo, februarja 1945 pa je postal načelnik štaba 9. korpusa in sodeloval pri osvajanju Tržiča in Gradeža. Po osvoboditvi Trsta je bil komandant tržaškega vojnega področja. Med letoma 1953 in 1962 je bil v Kopru sekretar Okrajnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Junija 1959 je na slovesnosti ob odprtju Tomosa tako nagovoril slavnostnega gosta, Josipa Broza Tita Osrednji odbor Narodnega sveta je na današnji dan leta 1918 v Zagrebu sprejel sklep o združitvi Države Slovencev, Srbov in Hrvatov s kraljevino Srbijo. Med izpeljankami iz svetniškega imena Gašper je Merku izpeljal tudi priimek Káspar, Kasperčuč in Kašpirč. Statistiki ugotavljajo, da je pogostnost teh priimkov manjša od pet. Telefonski imenik nam razkriva le 8 naročnikov s priimkom Kásparin, in sicer v Dravogradu, Muti, Slovenj Gradcu in Vuzenici. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1954 rodil režiser in glasbenik Emir Kusturica. Že kot dijak se je posvetil filmu, po končani Filmski akademiji v Pragi se je zaposlil na sarajevski televiziji. Filmi Se spominjaš Doli Bel, Oče na službeni poti, Arizona dream in Podzemlje so bili nagrajeni na prestižnih festivalih. V državljanski vojni v Bosni se je postavil na srbsko stran in na meji dal zgraditi ekološko vas Drvengrad na Tari. Kusturica je tudi glasbenik, leta 2012 je nastopil na budimpeštanskem festivalu Sziget
Letos devetič kot državni praznik obeležujemo dan Rudolfa Maistra. Ker je mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zeleno gardo mariborskih Nemcev. Podrobneje o tem Lojze Pirič in Maistrov rezervni stotnik Anton Osterc Na temelju določil Londonskega pakta in premirja med antantnim in avstroogrskim poveljstvom je italijanska vojska po prvi svetovni vojni zasedla Primorsko. Zasedba je potekala mirno in je trajala do današnjega dne leta 1918. Na današnji dan leta 1922 pa so v Portorožu predstavniki držav naslednic na območju nekdanje Avstroogrske podpisali več nasledstvenih sporazumov na področju skupnega imetja in dolgov ter plačevanja vojne škode, poštne bančne, socialno-zdravstvene in pokojninske dejavnosti. V Kopru je na današnji dan leta 1984 umrl zdravnik, kirurg in primarij Vaclav Pišot. Medicino je študiral v rodni Ljubljani, diplomiral pa je v Zagrebu leta 1939, zatem je zdravil prve partizanske ranjence. Po osvoboditvi je bil šef kirurškega oddelka vojne bolnišnice v Portorožu, leta 1958 je postal ravnatelj Ortopedske bolnišnice Valdoltra. V televizijski oddaji Beli hodniki Valdoltre je leta 1981 tako predstavil primer uspešne operacije kostne tuberkuloze Vaclav Pišot je bil častni član Slovenskega zdravniškega društva. Beneški priimek Trínko nenavadno izpeljujejo iz svetniškega imena Dominik. Zanimivo je tudi, da je od 41 naštetih nosilcev priimka največ, kar 16, iz podravske statistične regije in le 10 iz goriške. Na današnji dan leta 1889 je v restavraciji Palais Royal v San Franciscu Louis Glass prvič javno predstavil napravo, ki je za kovanec zaigrala skladbo, posneto na valju. John Gabel je nekaj let zatem predstavil prvi džuboks, na disku je bilo posnetih 24 skladb. V slengu ameriških črncev je beseda "jooke" pomenila tako ples kot seks. Džuboks se je uveljavil najprej v bordelih na jugu, na severu so ga imenovali avtomatični fonograf. Šele Glenn Miller ga je uveljavil po vsej Ameriki, zato prisluhnimo uspešnici In The mood
V Temišvaru se je na današnji dan leta 1884 rodil zoolog Jovan Hadži. Po gimnaziji v Zagrebu je naravoslovje študiral na Dunaju. Izpopolnjeval se je na zooloških postajah v Neaplju, Messini in Trstu, znanje svilogojstva pa je dopolnjeval v Padovi. Po ustanovitvi univerze v Ljubljani je vodil zoološki inštitut. Raziskovalno je proučeval ožigalkarje in plankton, v Ljubljani pa se je posvetil favni gorskega sveta in podzemlja. Izdelal je prvo zoo-geografsko karto Jugoslavije. Leta 1963 je v Oxfordu objavil analizo sorodniških odnosov med živalskimi skupinami. V arhivu hranimo Hadžijevo razlago filogeneze Na današnji dan leta 1914 se je končala prva flandrijska bitka, oziroma bitka za Ypres, s porazom nemških sil, ki so si prizadevale zasesti belgijska in francoska pristanišča v ožini La Manche, kar je kasneje Britancem omogočilo redni dovoz svežih sil. To je botrovalo tudi spremembi na fronti, začelo se je dolgo pozicijsko vojskovanje vse do leta 1918. Cesarsko kraljevo pravdništvo v Ljubljani je na današnji dan leta 1914 začelo proces zaradi veleizdaje in prevratnih idej zoper državo proti 32 študentom in dijakom, pripadnikom Preporoda. Po sarajevskem atentatu so avtorja in druge Preporodovce zaprli. Janez Novak je bil obsojen na pet let težke ječe, Ivan Edlicher pa je umrl v graškem preiskovalnem zaporu. O preporodu hranimo v arhivu odlomek razmišljanja Angele Vode Delavsko prosvetno društvo Svoboda v Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1964 praznovalo stoto obletnico. Tedaj je Angel Bertok pred mikrofon povabil ravnatelja osnovne šole, Franceta Muniha Iz svetniškega imena Vincenc je Merku izpeljal nastanek priimkov Céncič, Cénčič, Cénda, Céndak in Cendou. Danes se bomo podrobneje zaustavili pri obliki Cénčič. Statistiki so jih našteli 177, od tega 119 v goriški in 34 v istrsko kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cenci. V Cuthbertu, v ameriški zvezni državi Georgia, se je na današnji dan leta 1904 rodil pianist in aranžer Horace Henderson. Že kot dijak je nastopal v jazz orkestru, za katerega je aranžiral. Kasneje je veliko delal tudi v orkestru brata Fletcherja, pisal je jazzovske skladbe, tudi za tedaj najbolj izvajalce, kot so bili: Casa Loma Orchestra, Tommy Dorsey, Benny Goodman, Earl Hines in Jimmie Lunceford. Prisluhnimo arhivski plošči in skladbi Rhythm Crazy, ki jo je Horace Henderson posnel leta 1933
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
40-letni Diocles je na današnji dan leta 284 postal rimski cesar Gaius Aurelivs Diocletianus Avgustus. Mladenič iz dalmatinske Salone je hitro napredoval in pod cesarjem Marcusom Aureliusom Carusom postal poveljnik konjenice. Po smrti Carusa in njegovega sina so ga v vojni s Sansanidi na vzhodu razglasili za cesarja. V Cerknem se je na današnji dan leta 1904 rodil učitelj Viktor Jereb. Po učiteljišču v Tolminu je učil v Bovcu in Števerjanu. Po kapitulaciji je na Cerkljanskem organiziral slovenski pouk v 23-ih vaseh. V Cerknem je ustanovil prosvetno društvo, dal pobudo za obnovitev Planinskega doma na Poreznu, kjer je v bližini naredil načrt za spomenik padlim partizanom. Dolgo je vodil tudi znamenito cerkljansko laufarijo, o kateri je leta 1972 povedal/ ga-1538 V Ljubljani se je na današnji dan leta 1914 rodil igralec Stane Sever. Že med učiteljiščem v Ljubljani in Mariboru je veliko nastopal. Severjeva poklicna gledališka pot je zaznamovana z delom v ljubljanski Drami, kjer je nastopal od leta 1934 do protestnega odstopa leta 1968, ko je ustanovil Gledališče enega. V arhivu hranimo posnetek nastopa Staneta Severja na javni oddaji v Postojni, ko je leta 1969 zaigral znamenitega Pijanca Enote carske Rusije so na današnji dan leta 1914 v globokem napadu uspele nemške enote potisniti proti Lodžu, kar jih je vzpodbudilo k nadaljnim ofenzivnim akcijam, vendar so imele hude težave z oskrbo. "Samostalnik cúnja pomeni v prvi vrsti kos porabljenega blaga, kot krpa je lahko tudi raztrgana, ponošena obleka, v prenesenem pomenu bi lahko označevala neodločenega, omahljivega človeka; a preneseni pomen se raztegne do pomenskega prenosa "vlačuga"", tako je zapisal Merku. Priimek Cúnja je, sodeč po statističnih podatkih, izrazito istrski priimek. Fašisti so ga "fonetično" poitalijančili v Zugna. V Bratislavi je na današnji dan leta 1984 umrl skladatelj, pedagog in organizator Aleksander Moyzes. Po gimnaziji v Prešovu je študiral na praškem konzervatoriju in leta 1930 začel predavati na bratislavskem konservatoriju. Leta 1934 je legendo o rokovnjačih Janošikovi fantje napisal za manjši orkester in jo leta 1943 predelal v simfonično obliko, pri čemer je ohranil folkorne elemente. Prisluhnimo odlomku uverture, ki ga je posnel simfonični orkester Bratislavskega radia z dirigentom Ludovtom Rajeterjem
Ko je papež leta 1494 razdelil Novi svet med Portugalsko in Španijo, so Portugalci dobili Afriko in Indijo. Zato so dotlej največjo odpravo štirih ladij zaupali Vascu da Gami, ki je na današnji dan leta 1497 priplul do Rta dobrega upanja in se maja 1498 zasidral pred Canamoromom blizu Kalkute. V Prapetnem Brdu se je na današnji dan leta 1914 rodil partizan in publicist Edvin Pervanje.V Milanu je že leta 1941 začel sodelovati z Osvobodilno fronto in se čez dve leti pridružil partizanom 9. korpusa. Od jeseni leta 1944 pa do osvoboditve je pomagal pri organizaciji Prekomorskih brigad v Italiji. Po osvoboditvi je delal na veleposlaništvu v Rimu, upokojil pa se je na sekretariatu za notranje zadeve v Ljubljani, kjer se je posvetil zgodovini narodnoosvobodilnega boja. Vojak Ciril Prestor je na današnji dan leta 1914 v svoj dnevnik zapisal: "Oprezno smo se bližali Lejkovcu. Srbi onstran reke Kolubare so nas obsipali s šrapneli. Vse hiše polne uši. Bolj ko smo se bližali gričevju, hujše so bile borbe." V Ljubljani je na današnji dan leta 1964 umrl kipar Frančišek Smerdu. Po obrtni šoli v Ljubljani, kjer ga je Alojzij Repič vpeljal v prve kiparske skrivnosti, je v Zagrebu končal akademijo, leta 1933 pa še Meštrovičevo specialko. Po vojni je bil do upokojitve profesor na ljubljanski likovni akademiji. V našem arhivu hranimo pričevanje Smerdujevega prijatelja, umetnostnega zgodovinarja Cirila Velepiča, ki je takole ocenil vplive na Smerdujev opus "Ime apostola Jakoba smo sprejeli v slovenščino, ne da bi ga spremenili, in nespremenjen postane tudi priimek Jákob in izpeljani Jakobé, Jákopec, Jákopič, Jákop. Vendar je na Primorskem na ime vplivala tudi furlanska ali italijanska oblika, pri kateri je prvotni b nadomestil m, saj se furlansko ime glasi Jacum: od tod pri nas izpeljani priimek Jákončič," tako je zapisal Merku. Statistiki so jih našteli 87, od tega kar 68 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Jakob poitalijančili v Digiacomo. Med Slovenci iz Videmske pokrajine je na današnji dan leta 2001 bridko odjeknila vest o prezgodnji smrti kantavtorja Keka Bernjaka iz Pičiča v občini Šent Lenart. Bil je duša Senjama beneške pijesmi. Ana Čibau in Francesco Bernjak iz Svetega Lenarta sta kot duet Ana in Keko po Beneški Sloveniji začela nastopati leta 1977. V arhivu imamo tudi posnetek njune priredbe pesmi Tam za turškim gričem
Japonski cesar Kamu je na današnji dan leta 794 preselil prestolnico iz Nare v Heian, zdaj Kjoto, ki je ostalo glavno mesto do leta 1867. S preselitvijo je skušal zmanjšati moč velikega budističnega samostana v Nari. Danes se spominjamo stodesete obletnice podpisa pogodbe o gradnji Panamskega prekopa. Američani so s pomočjo državnega udara v tedanji Kolumbiji ustanovili novo državo in si tako zagotovili pogodbo, s katero so dobili ozemlje ob kanalu in pravico izkoriščanja prekopa za nedoločen čas. Panamski prekop so odprli 15. avgusta leta 1914. Na rtu Sarych na Krimskem polotoku je današnji dan leta 1914 prišlo do pomorske bitke med turškonemško in rusko mornarico. Francija pa se je na današnji dan odločila za vrnitev vlade iz Bordeauxa v Pariz. Bataljon, sestavljen iz vračajočih se vojakov in delavcev pod vodstvom podpolkovnika Stevana Švabiča, je na današnji dan leta 1918 preprečil italijansko zasedbo Ljubljane. Čeprav je Roman 41-o najpogostejše moško ime pri nas, Merku ni navedel priimkovnih izpeljank. Iz svetniškega imena Erazem je izpeljal tudi priimek Rósman. Statistiki so našteli 388 nosilcev, tako da je po pogostnosti uvrščen na 891. mesto. Največ, dobra polovica jih živi v gorenjski statistični regiji; v istrsko-kraški pa le 7. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1930 rodil pesnik, dramatik in esejist Gregor Strniša. Zvedavosti polna dijaška leta je kruto prekinil pripetljaj, ko je oče prenočil sorodnika emigranta iz avstrijskega Gradca "agenta odporniških antikomunističnih sil, ki je skušal vzpostaviti stik z opozicijo v Zagrebu". Vsa družina je bila obsojena na večletno zaporno kazen, Gregor pa na štiri leta prisilnega dela. Ko so ga leta 1951 predčasno in pogojno izpustili, je maturiral in vpisal germanistiko. Prvo samostojno pesniško zbirko Mozaiki je izdal leta 1959, zaslovel pa je v sedemdesetih letih z dramami Samorog, Žabe in Ljudožerci. O Samorogu je leta 1970 povedal Tudi glasbeno se spominjamo Gregorja Strniše, ki je v šestdesetih letih, zgolj iz preživetvenih vzgibov, napisal, prevedel in priredil več kot petsto popevk in tako dvignil tovrstno ustvarjalnost na raven, ki je današnja količinsko nekajkrat večja slovenska produktivnost niti približno ne dosega. Prisluhnimo prvi Strniševi uspešnici Zemlja pleše, ki je zmagala na Slovenski popevki leta 1962. Poje Jožica Svete ob spremljavi ansambla Mojimirja Sepeta
V 31. letu je v Firenzah na današnji dan leta 1494 umrl renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist Giovanni Pico della Mirandola. Triindvajsetleten je poskusil organizirati velik zbor filozofov in teologov, da bi se dogovorili o religiozni spravi. Pripravil je 900 filozofskih in humanističnih tez, nekakšen manifest, ki danes predstavlja ogledalo željnosti po učenosti, spoznavanju in ustvarjanju v obdobju renesanse. V Kamniku se je na današnji dan leta 1889 rodil pesnik in pisatelj Fran Albreht. Po končanem študiju slavistike je poučeval. Urejal je Ljubljanski zvon in bil leta 1923 med ustanovitelji Sodobnosti. Drugo svetovno vojno je preživel v italijanskih zaporih in taborišču Dachau. Po osvoboditvi je bil župan Ljubljane. Literarno velja za predhodnika ekspresionizma. Znane so njegove analitične gledališke kritike. V arhivu hranimo odlomek pesmi Misel Na Fronti v Mezopotamiji so indijsko-britanske enote na današnji dan leta 1914 s topništvom in konjenico napadale turške položaje na vzpetini Sahil v bližini Basre. Ruska mornarica je v Črnem morju bombardirala Trebizod, nemška križarka Friedrich Karl pa se je Baltskem morju potopila, ko je naletela na mino. V Metliki pa so na današnji dan leta 1969 slovesno proslavili 25-o obletnico ustanovitve garibaldinske brigade Fontanot. Član političnega oddelka brigade Vladimir Kenda je tedaj takole obudil spomine na njeno ustanovitev Iz poganskega moškega imena Mysli "misel" je Merku izpeljal nastanek priimka Misléj. Dobri tretjini od 196 preštetih nosilcev priimka so statistiki našteli v primorskih statističnih regijah, največ, 81, ali 41 odstotkov, v goriški regiji. Fašisti so Mislej poitalijančili v Miselli. V milanski Scali so na današnji dan leta 1839 krstno uprizorili prvo opero Giuseppa Verdija, opero Oberto, Conte di San Bonifacio. Muzikologi domnevajo, da je skladatelj uporabil glasbo za opero, napisano že tri leta prej na libreto Rochester o Lord Hamilton, ki jo je avtor predelal tudi v simfonijo. Prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel orkester milanske Scale.
Na današnji dan leta 534 je izšla druga izdaja Justinjanovega zakonika oziroma kodeksa, kar je izraz za zbirko zakonov. Zakonik je izrednega zgodovinskega pomena, saj je v njem zbrano vse takratno veljavno rimsko pravo, skupaj z zakoni iz starih virov. Avstroogrska vojska je zaradi nepričakovanega poraza v bitki na Ceru ponovno krenila nad kraljevino Srbijo z novo ofenzivo, bolj znano kot Kolubarska bitka. Začela se je z napadi avstroogrske 5. in 6. armade pod vodstvom generala Oskarja Potioreka 16. novembra 1914. Avstroogrske sile so zato hitro napredovale, srbska vojska se je bila prisiljena umikati. Skupaj z njo so se umikale pred avstroogrskim nasiljem tudi kolone civilistov. Slabo vreme in obilica blata sta oteževala umik. V Doljnji Lendavi se je na današnji dan leta 1924 rodila igralka Duša Počkaj. Najprej je študirala arhitekturo, po osvoboditvi pa je bila ena prvih študentk Akademije za igralsko umetnost in leta 1950 postala članica Drame. Zapustila je obsežen opus prek sto gledaliških in filmskih vlog ter več kot sto radijskih iger. V arhivu hranimo magnetofonsko ploščo iz leta 1961, ko je Duša Počkaj posnela recitacijo Župančičeve pesmi Ciciban in Čebela V Ljubljani je na današnji dan leta 1984 umrl Rafael Perhauc, letalec in pisec. Odraščal je v Trstu, postal je ladijski strojnik v avstroogrski mornarici, kasneje se je posvetil vojnemu letalstvu. V Benini pri Bengaziju je pomagal pri ustanovitvi eskadrilj letalcev, po vojni je služboval v Zemunu, kjer se je upokojil in leta 1968 izdal knjigo Letalci prekomorci. O delu je povedal V skupino ledinskih imen je Merku uvrstil tudi sicer redek priimek Jévščak, ki naj bi izhajal iz Špetra Slovenov. Pripona -ščak izraža prebivališče v kraju ali posestvu, ki ga označuje osnova, v našem primeru jelka. Statistični zavod Slovenije tega priimka ni zabeležil. Na današnji dan leta 1904 se je v ameriškem Goodlandu rodil jazz kitarist in skladatelj Eddie Condon. Poklicno glasbeno pot je kot 17-letni fant začel v Chicagu, kjer je najprej igral banjo. Od leta 1928 je v New Yorku nastopal z jazzovskimi prvaki. Prisluhnimo Louisu Armstrongu in znameniti skladbi Doktor jazz.
Leta 1609 je knjigovezec in tiskar Johann Carolus začel izdajati Strasburger Relation, prvi časopis v tedenskih presledkih. Prva številka je na štirih straneh poročala o dogodkih iz Koelna, Dunaja, Prage, Antwerpna, Rima in Benetk. V Stomažu se je na današnji dan leta 1909 rodil profesor in avtor slovarjev in jezikovnih učbenikov, Vladimir Makovec. V Ajdovščini so mu ob stoletnici pripravili zbornik, zato prisluhnimo arhivskemu prispevku Arturja Lipovža Na vzhodni fronti se je na današnji dan leta 1914 začela bitka za Krakov, v kateri so ruske enote prevzele pobudo v spopadih z nemškimi četami. Paul Von Hindeburg, ki je postal nemški poveljnik vzhodne fronte, je prestregel ruske brzojavke o pripravah napada v Šleziji in premestil enote v obrambo Varšave. Okrajna ljudska odbora Sežana in Koper sta na današnji dan leta 1954 sprejela sklep o ustanovitvi tovarne Tomos, za katero je investicijski program pripravil Franc Pečar, tedaj direktor ljubljanskega Litostroja, ki je tudi podpisal licenčno pogodbo z graškim Steyr-Daimler-Puchom. Ob 10-ti obletnici je tedanji direktor Miran Marinič tako ocenil doseženo V skupino predkrščanskih slovanskih imen je Merku uvrstil tudi beneški priimek Čérno. Statistični zavod pravi, da ga v Sloveniji ni oz. je njegova prisotnost manjša od pet. Za priimek Černigoj pa pravi, da je sestavljenka iz pridevnika, ki označuje barvo in pripono - goj, ki sicer izhaja iz glagola gojiti, vendar je postala dejansko brezpomenska pripona, s katero so od konca srednjega veka sestavljali osebna imena in priimke. Statistiki so našteli 477 nosilk ali nosilcev priimka Černigoj, ki je po pogostnosti uvrščen na 663. mesto. Fašisti so jih poitalijančili v Cerenigo, Montenero ali Neri. V Washingtonu je na današnji dan leta 1969 mir v Vietnamu zahtevalo kar četrt milijona ameriških študentov, demonstracije so pomenile vrhunec mirovnega gibanja hippy generacije. Po Dylanovemu zgledu je bilo vse več protestnih pevcev, pri nas je tedaj nastopal tudi Tine Guzej. Prisluhnimo njegovemu nastopu na javni oddaji Pomlad na obali v Izoli
Če naključja botrujejo epohalnim odkritjem, to velja tudi za posamezna znanstvena področja. Na današnji dan leta 1854 je močan vihar pri Balaklavi na Črnem morju potopil francosko bojno ladjo. Napoleonu tretjemu se je ob tem dogodku njegov uradni meteorolog pohvalil, da bi s pravočasnim posredovanjem vremenskih podatkov lahko preprečil nesrečo. Cesar je takoj zatem ukazal, naj po vsej Franciji organizirajo sinoptično meteorološko službo, ki bo vsak dan izdajala vremenske napovedi za naslednje dni. Med obiskom enot Kraljevih letalskih enot in štaba britanskega ekspedicijskega korpusa v Saint Omerju na zahodni fronti je na današnji dan leta 1914 umrl britanski feld-maršal Earl Roberts. Turškim enotam sta uspela napad in vnovična zasedba armenskega mesta Keupri, japonska vlada pa se je odločila, da ne bo pošiljala svojih enot in bojnih ladij v Evropo. V Postojni se je na današnji dan leta 1914 rodil veterinar Stanko Arko. Ob izbruhu prve svetovne vojne je na Dunaju končal študij veterine, po končani vojni se je pridružil Maistrovim borcem za severno mejo. Po osvoboditvi je bil v Beogradu pomočnik direktorja zavoda za proizvodnjo cepiv in zdravil, kasneje je delal kot veterinar v Postojni in na Veterinarskem zavodu v Ljubljani. Ukvarjal se je s kinologijo in vzrejo kuncev, o čemer je napisal več poljudnoznanstvenih knjig. Zvestim poslušalcem naše radijske kronike ni potrebno posebej govoriti o dejstvu, da je bila Gorica, poleg Trsta seveda, najpomembnejše primorsko kulturno središče. Na današnji dan leta 1974 je Zvonka Bricelj v oddaji Primorska in njeni ljudje gostila tudi člana Kluba goriških študentov, Kazimirja Sauniga, ki je takole pripovedal o svojstvenem druženju Iz svetniškega imena Sigismund je Merku izpeljal priimek Žížmond. Statistiki so našteli 215 nosilcev tega priimka, po pogostnosti je uvrščen na tisoč 948. mesto med slovenskimi priimki. Fašisti so ga poitalijančili v Sigismondi. V vasi Maiolanti blizu Ancone se je na današnji dan leta 1774 rodil operni skladatelj in dirigent Gaspare Luigi Pacifico Spontini. Študiral je na neapeljskem konservatoriju, uveljavil pa se je v Parizu, kjer je močno vplival na razvoj "francoske velike opere", zlasti z Vestalko leta 1805. Prisluhnimo ariji iz 2. dejanja. Sopranistko Raino Kabaivansko je na snemanju spremljal Filharmonični orkester iz Sofije. Dirigiral je Maurzio Arena
V Gorici se je na današnji dan leta 1814 rodil šolnik in škof Giovanni Della Bona. Na Dunaju je uspešno ubranil doktorat iz teologije, obenem pa je obiskoval tečaje za gluhoneme. O tem je predaval tudi na goriškem bogoslovju, kasneje pa uspešno vodil Zavod gluhonemih. V Salzburgu je postal ravnatelj ljudskih šol, leta 1880 pa tridentinski knezoškof. Na današnji dan leta 1914 so enote carske Rusije začele globoki napad in v prvem trenutku so Nemce potisnili proti Lodžu. Tu je prišlo do ene največjih bitk prve svetovne vojne. Kmalu zatem so Nemci Ruse stisnili v obroč, Rusi pa so se odločili za še širšo obkolitev nemških armad. V Taboru pri Žalcu se je na današnji dan leta 1919 rodil zgodovinar in pisatelj Vlado Habjan. Pisateljski opus je v znamenju realistične proze o narodnoosvobodilnem boju. Zgodovinsko se je ukvarjal predvsem z zgodovino celjskih grofov in Koroško med obema vojnama, ontološkega značaja pa je njegova novejša knjiga Mejniki slovenske zgodovine. V času slovenske pomladi je bil pobudnik in prvi predsednik Slovenskega svetovnega kongresa. Kritičen je tudi do problema naše južne meje, o čemer je v oddaji Portret leta 2000 povedal S priložnostno razstavo bodo danes v Vinski kleti VIPAVA 1894 obeležili 120 letnico tamkajšnje vinarske zadruge. Predsednik uprave podjetja Boris Jež je o jubileju povedal Iz nemške oblike svetniškega imena Vid, Veit, je Merku izpeljal skupino priimkov Fiegel, Fiegl, Figel in Figelj. Zanje pravi, da so nastali po nemškem zapisu po avstrijskih normah. Statistiki navajajo njihovo redkost, izstopa le priimek Figelj. Od 49 nosilcev jih dobra večina, 43, živi v goriški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Figellio. V Kamniku se je na današnji dan leta 1934 rodil organist in pianist, pedagog in umetnostni zgodovinar Hubert Bergant. Po diplomah na Akademiji za glasbo in Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral še na Dunaju. Bil je baletni korepetitor v ljubljanski Operi ter profesor na novogoriški gimnaziji in Akademiji za glasbo. Koncertirati je začel leta 1967 in zaslovel z Bachovimi orgelskimi deli. Prisluhnimo Bachovemu koralu
Na današnji dan leta 764 so tibetanske enote za 15 dni zasedle Čangan, glavno mesto kitajske dinastije Tang. Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1914 tako poročala z južnega bojišča: "Med neprestanimi boji s sovražnimi zadnjimi oddelki, ki so se vgnezdili v pripravljenih pozicijah, se je včeraj zasledovanje nadaljevalo na vsej fronti in je bila v splošnem dosežena linija višine vzhodno od Osečine-Nakučani-Novoselo ob Savi. Sovražnik se nahaja v polnem umikanju proti Kočeljevi in Valjevu." V Kranju se je na današnji dan leta 1919 rodil režiser in scenarist France Štiglic. Režiral je prvi slovenski film Na svoji zemlji po Kosmačevem scenariju. O začetkih slovenske kinematografije je povedal: France Štiglic je zatem posnel celo vrsto filmov: "Trst" - po Bevkovem scenariju, "Svet na kajžarju", "Deveti krog", ki je bil med nominiranci za oskarja, film "Dolina miru" pa je prejel Prešernovo nagrado. V Ljubljani je na današnji dan leta 1989 umrl slikar in grafik Božidar Jakac. Študiral je v Pragi in študijsko potoval po Evropi, Afriki in Združenih državah Amerike. V partizanih je narisal veličastno zbirko portretov. Po vojni je vodil Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Jakac je leta 1949 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je član več tujih akademij, od leta 1982 tudi evropske. O tem hranimo v našem arhivu magnetofonski zapis Zanimiva je posredna povezava med imenom Kristijan in priimkom Križán. Bolj kot ime in simbol se je Merkuju zdela verjetnejša povezava med imenom naselja in z njim povezanim priimkom; to je primer po vsej Sloveniji razširjenega priimka Križan, ki je bil do prejšnjega stoletja prisoten tudi v Trstu. Statistiki so jih našteli 561, po pogostnosti pa je uvrščen na petstoto mesto. Največ, 146 ali dobra četrtina, jih živi v savinjski statistični regiji, na Primorskem pa je priimek redkejši. Fašisti so ga poitalijančili v Crismani. V Philadelphiji se je na današnji dan leta 1929 rodila igralka in princesa Grace Kelly. Po študiju na umetnostni akadmeiji v New Yorku, delala je tudi kot manekenka, jo je k filmu pritegnil Alfred Hitchcock. V 13 mesecih je posnela šest filmov in za Podeželsko dekle prejela oskarja. Na filmskem festivalu v Cannesu je spoznala monaškega princa Ranierija in se zaljubila vanj. Po poroki stoletja se je povsem posvetila družini, rodila je tri otroke. Grace Kelly opeva tudi Mika
Martinovo, ki zaključuje jesensko delo, je pri nas priljubljen praznik, posebej, ker je povezan z vinom. Šege in navade se ujemajo z ljudskim rekom, da je martinovo jesenski pust. Naša in tržaška radijska postaja sta vrsto let pripravljali skupno javno oddajo. Prisluhnimo začetnemu odlomku martinovanja iz leta 1984, ki smo ga prenašali iz sežanske športne dvorane. Oddajo sta vodila Savina Remec in Mišo Zaletel. V Zagorju ob Savi se je na današnji dan leta 1914 rodil pesnik in prevajalec Cene Vipotnik. V Ljubljani je študiral romanistiko in zatem poučeval na Rakeku. Po osvoboditvi je delal kot urednik Cankarjeve založbe. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih. Vrh Vipotnikove povojne lirike so pesmi Čez soline, zato prisluhnimo odlomku avtorjeve recitacije Vipotnikov založniški podvig je zbirka Sto romanov. Turške enote so se na današnji dan leta 1914 morale umakniti iz Basre. 11. novembra 1918 so sile Antante in Nemčija podpisale premirje in tako končale prvo svetovno vojno, "ki naj bi končala vse vojne" in ki je poleg več milijonov mrtvih vojakov prinesla tudi novo podobo evropskega zemljevida. Mirovna pogodba je bila podpisana pol leta kasneje v Versaillesu, 28. junija 1919. Premirje, podpisano na vagonu v gozdu francoskega kraja Compiegne, je začelo veljati natanko ob 11. uri ,11. dan v 11. mesecu. Na zahodni fronti se je začel umik vojsk. Martin je botroval nastanku velike skupine priimkov: Martínec, Martínc, Martínac, Martínič, Martínčič, Marínovič, Martínuc, Martínuč. Medtem ko je Martin 22. najpogostejše moško ime pri nas, pa so priimkovne izpeljanke redkejše. Najpogostejši je Martínčič, statistiki so našteli 756 nosilcev, po pogostnosti je uvrščen na 280. mesto. Fašisti so priimek poitalijančili v Martini. Glasbeno se danes spominjamo dolgoletnega koprskega zborovskega pevca, baritonista Danila Miliča. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Saležu na Krasu. Kot nadarjen pevec se je uveljavil z bogatim repertoarjem pesmi že v 4. prekomorski brigadi. Po osvoboditvi je v Kopru polnih 50 let pel v zborih Simon Gregorčič, Svoboda in Maestral. Prisluhnimo arhivskemu posnetku ljudske pesmi Jaz pa moj gvažek
V bitki pri Varni ob Črnem morju je na današnji dan leta 1444 osmanski sultan Murat drugi premagal križarsko vojsko pod poveljstvom poljsko-ogrskega kralja Vladislava drugega. Ta zmaga je Turkom odprla pot do zasedbe Carigrada. V Trstu se je na današnji dan leta 1894 rodil pravnik Boris Furlan. Doktoriral je v Bologni, kot odvetnik je delal v Trstu in kasneje kot redni profesor poučeval na ljubljanski pravni fakulteti. V Londonu je leta 1943 postal minister v Šubašičevi vladi, čez dve leti se je vrnil v Ljubljano in postal dekan pravne fakultete. Leta 1947 je bil na Nagodetovem procesu obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let prisilnega dela in po štirih letih in pol zaradi bolezni izpuščen. O tem je Alenka Puhar povedala Reka Yser je predstavljala za enote 4. nemške armade naravno oviro za prodor na severozahodu Belgije, prepredenem s kanali. Belgijci so v obrambne namene poplavili območje, vendar je nemškim enotam na današnji dan leta 1914 vseeno uspelo zasesti flandrijsko središče Diksmuide, belgijske in francoske enote pa so uspele ohraniti položaje v Nieuwpoortu. Med solo vzponom na Langtang Lirung v Nepalu se je, domnevno na današnji dan leta 2009, smrtno ponesrečil alpinist in gorski reševalec Tomaž Humar. Kot vrhunski alpinist je opravil okoli 1200 vzponov, od tega 60 prvenstvenih doma in po svetu, za kar je prejel vrsto prestižnih nagrad, tudi zlati cepin. Že med vzponom na Nanga Parbat leta 2005 se je ponesrečil. Bernardette Mc Donald je napisala knjigo o reševanju v Nangar Parbatu, o čemer je Tomaž povedal Iz staroslovanskega imena Velen je Merku izpeljal tudi na Primorskem razširjen priimek Velúšček. Statistiki so jih našteli 119, od tega kar 74 v goriški statistični regiji. Fašisti so priimek poitalijančili v Velussi. Na današnji dan leta 1944 se je rodil pevec Tim Rice. Po študiju v rodni Angliji se je preselil v Združene države Amerike, kjer se je uveljavil najprej na brodawayjskih odrskih deskah, uspel pa je predvsem v Disneyjevih muzikalih in filmih. Pel je v uspešnicah, kot so Kralj Leva, Tycoon, Evita in Jesus Christ Superstar. Prisluhnimo odlomku
Vizogotski kralj Hispanie in Septimanie Egica je na današnji dan leta 694 Žide obsodil sodelovanja z muslimani. Ukazal je, naj vse moške prodajo kot sužnje, otroke pa naj prevzamejo in prevzgojijo krščanske družine. Koncil v Toledu je naslednje leto te sklepe potrdil. Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1914 enote carske Rusije oblegale trdnjavo Przemyśl. Poveljnik ruske 11. armade, general Andrej Nikolajevič Selivanov, se ni odločil za frontalni napad, ampak za pozicijsko obleganje, ki je v nekaj tednih botrovalo predaji tega galicijskega mesta. Na današnji dan leta 1918 je bilo podpisano premirje, ki je pomenilo konec prve svetovne vojne, ravnotežje, ki so ga zavezniki potrdili leta 1919 v Versaillesu, pa je ostalo majavo. V Žireh se je na današnji dan leta 1919 rodil zdravnik Polde Hladnik. Študij medicine v Ljubljani je moral zaradi vojne prekiniti. Kot sanitetni referent se je pridružil partizanom. Po končanem stažiranju v Ljubljani so ga leta 1949 poslali v Ilirsko Bistrico in Koper. V oddaji Radio Koper na obisku se je vpogovoru s Silvo Ferletič leta 1983 spominjal začetkov službovanja v Istri. V Ljubljani je na današnji dan leta 2004 umrl novinar in publicist Milenko Šober. Na zagrebški univerzi je študiral elektrotehniko, ko so nacisti družino pregnali v Srbijo. Po osvoboditvi je delal na ljubljanskem radiu, kjer je postal nestor turističnih oddaj in oddaj o pomorstvu. 30 let je vodil sekcijo turističnih novinarjev pri stanovski organizaciji. Ko je prejel Tomšičevo nagrado ob upokojitvi, je tako razmišljal o turizmu Janez izhaja iz latinskega imena Johannes, to pa prek grškega Ionay iz hebrejskega Johanan z nekdanjim pomen "Jahve, to je bog, je milostljiv". Iz grške oblike so nastali starocerkvenoslovanski Iony in Ivanny. Na Primorskem je pogostejši Ivan. Temu sledijo tudi priimki: Ivanič, Ivánčič, Jánežič, Jánčič, Jánšič. Ivančiče so fašisti poitalijančili v Giovannini, Giannini, pa tudi De Giovanni, Digiovanni, Vanni in, Iviani in Vanzini. Glasbeno se spominjamo na današnji dan leta 1814 v Idriji rojenega učitelja in skladatelja Leopolda Cveka. Prve glasbene nauke je dobil pri organistu Viktorinu Kobalu. Kot učitelj in organist je služboval v Senožečah, na Vrhniki, in v Dolu pri Ljubljani, kjer je leta 1851 izdal zbirko Napevi za svete pesmi. Njegova najbolj znana in dovršena ter kompozicijsko razvita je božična pesem Raduj, človek moj, ki nam jo bo zapel Slovenski oktet.
V Londonu je na današnji dan leta 1674 umrl pesnik John Milton. Kot goreč protestant se je v pamfletih bojeval za svobodo misli in pisane besede. John Milton je zaslovel s filozofsko-religioznim epom Izgubljeni raj. V Trseku se je na današnji dan leta 1884 rodil Josip Agneletto, pravnik in politik. Po gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju končal pravo in diplomiral še na eksportni akademiji. V Trstu se je zaposlil kot odvetnik. Od prvih povojnih let do smrti je bil tržaški občinski svetovalec, saj je vodil Slovensko demokratsko zvezo in izdajal tednik Demokracija. Podrobneje o tem Ivo Jevnikar Miro Simčič je v knjigi "Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni" objavil tudi odlomek dnevnika Aleksandra Vadnjala, ki je bil med vojaki, ki so ob porazu z Rusi skozi Przemyśl bežali proti Karpatom: "Bil je zelo mrzel novembrski dan, ko smo popoldne zagledali na eni strani ceste črno-rumen kol z napisom "Galizien", na drugi strani ceste pa enak kol z napisom "Ungarn". Izgubili smo celo Galicijo, in če bo šlo tako dalje, bomo ob celo Ogrsko in nazadnje bo vrag vzel celo Avstrijo." V Vipavi je na današnji dan leta 1964 umrl igralec Modest Sancin. V rodnem Škednju se je vključil v bogato kulturno življenje, vendar se je temeljiteje posvetil igralstvu šele v Ljubljani, kjer je obiskoval dramsko šolo in postal član Drame. Uspešno je nastopal tudi v komičnih vlogah v operetah. Po vojni je v Trstu sodeloval pri ustanavljanju slovenskega gledališča, ga tudi vodil in igral vse do upokojitve leta 1963. Iz arhiva tržaškega radia so nam odstopili odlomek Sancinovega monologa v škedenjskem narečju, "Mježnar mrtev in njegova koza", posnetem leta 1958 Priimek Bógar je Merku razložil z dejstvom, da so v nadiškem prostoru tako imenovali izrezovalca božjih podob, najprej verjetno podob poganskih bogov. Statistiki so našteli 68 nosilcev tega priimka, skoraj dve tretjini v pomurski statistični regiji, najbrž ga zato niso poitalijančili, je pa prisoten tudi v telefonskem imeniku goriške pokrajine. V kalifornijskem Burbanku se je na današanji dan leta 1949 rodila blues pevka in tekstopiska Bonnie Raitt. Že oče John, glasbena zvezda Brodwayja, jo je navdušil za kitaro, tako da je začela nastopati že v dijaških letih. Zaslovela je šele v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja z uspešnicami, ki so ji prinesle 9 nagrad grammy. Bonnie Raitt je tudi naravovarstvenica. Prisluhnimo deseti plošči z uspešnico Nick of Time
Neveljaven email naslov