Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine.
V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik.
V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov.
Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih.
"Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo.
Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno.
Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine.
V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik.
V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov.
Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih.
"Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo.
Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno.
Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
Na današnji dan leta 1665 je bil v Jeremitišču pri Štandrežu pokopan brat Frančišek, ki so ga v spalnici našli umorjenega. Tako poroča zgodovinar Ivan Marija Marussig. Cerkvena reforma cesarja Jožefa drugega je podobno kot številne samostane leta 1787 razpustila tudi jeremitišča. V Divači se je na današnji dan leta 1855 rodil jamar Gregor Žiberna-Tentava. Zaslovel je leta 1884, ko je odkril prostorno kapniško Divaško jamo. 115 let po odkritju je geograf in jamar Matjaž Puc napisal knjigo o Divaški jami in o Gregorju Žiberni povedal: Prisluhnimo še spominom Jožeta Žiberne: Večerna izdaja tržaškega dnevnika Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala: "Današnje poročilo generalnega štaba prinaša razveseljive vesti. V srednji Poljski so naši napadi uspešni, tudi ob Biali je napredoval naš napad. Danes se poroča o zavzetju nekega dela ruske fronte poleg Gorlic." "Prodor naših edinic proti Karlovcu, Stettin odrezan od morja, Nov prodor zaveznikov k Renu, Peta armada na fronti Pistoia - Bologna." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 v uvodniku z naslovom "Krinka je padla" na sojenju vojnemu zločincu, krvniku tisočev Slovencev in požigalcu vasi, generalu Mariu Roatti: "Roatta se je skril v Vatikanu. Klika, ki je 25 let vršila zločine nad nami, Primorskimi Slovenci, ki nas je oropala vseh človeških in narodnih pravic, se hoče na predrzen način odtegniti zasluženi kazni.« Čádrg je razloženo naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp, ki leži na zahodnem vznožju Rut, tam, kjer to prehaja v ostanke višjih teras nad sotesko rečice Tolminke. Zelo verjetno je ime nastalo iz slovanskega osebnega imena Čajedragi, iz katerega je na Slovenskem poleg krajevnega imena Čadraže še ledinsko ime Čadrg pri Avčah in Čádrug ter Čadreš v Benečiji. Fašisti so Čádrg preimenovali v Ciadra. V teksaškem Fort Worthu se je na današnji dan leta 1930 rodil saksofonist, violinist, trobentač in skladatelj Ornette Coleman. Inovativne poglede je kmalu uspel uveljaviti v free jazzu, že leta 1958 je posnel prvo ploščo, pravzaprav 'session', in kmalu zatem podpisal pogodbo z založbo Atlantic record, ki mu je omogočila bliskovit vzpon s kvartetom. Prisluhnimo odlomku uspešnice iz leta 1976, Dancing In Your Head
Na današnji dan leta 1885 je stopil v veljavo zakon dunajskega državnega zbora, ki je urejal nedeljski počitek. Zakon o pomožnem osebju je kot sprememba splošnega obrtnega reda uzakonil 11-urni delovni čas. Na današnji dan leta 1895 je bila na Dolu, sedanji Predmeji, prva smučarska tekma. Tradicijo je po stoenem letu oživelo Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora z drugim Filipovim tekom in spustom na Predmeji. Prisluhnimo odlomku magnetofonskega zapisa Arturja Lipovža: O bojih za Dardanele je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela pisanje dopisnika časnika Tanina, ki je poročal: "Vicegeneralisim in vojni minister Enver Paša je včeraj izrazil zadovoljstvo nad hrabro obrambo Dardanel. Obiskal je kakih 50 ranjencev in jim izročil po sultanu podeljena jim odlikovanja." "8. marec - mednarodni ženski praznik." S tem uvodnikom je na današnji dan leta 1945 izšel Partizanski dnevnik. »Letošnji 8. marec praznujemo v znamenju poslednjega napada proti hitlerjanski Nemčiji, žarišču fašizma, ki ji bo zadal smrtni udarec. Žene smo sklenile, da bomo prevzele na svoja ramena vse delo v zaledju, ki je jeklena opora naši vojski ,« je zapisala Vera. Col je središčno naselje z gručastim jedrom, ki se začne s posamičnimi domačijami južno pod Kovkom na Trnovskem gozdu, nato pa nadaljuje mimo Starega gradu do gručastega osrednjega jedra ob cerkvi Svetega Lenarta. Občnoimenski pomen slovenske besede col je "mitnina, carina", na meji med Kranjsko in Goriško. Fašisti so Col preimenovali v Zolla. V Los Angelesu se je v slovenski izseljeniški družini na današnji dan leta 1945 rodil igralec in bobnar Mickey Dolenz. Že kot 5-letni otrok je nastopal v filmu Cirkuški otrok s slonom Bimbom. Leta 1965 je kot bobnar zaslovel z rock bandom The Monkees, ki je do leta 1970 posnel 9 plošč. Prisluhnimo uspešnici I'm A Believer. Tako je Dolenz tudi naslovil svojo avtobiografsko knjigo
Na današnji dan leta 1765 se je v mestecu Chalon-sur Saone rodil Jospeh Nicephore Niepce. Po uspešnih kopiranjih bakrorezov je z bitumenom premazano kositrno ploščo vstavil v kamero. Čez osem ur je nastal prvi fotografski posnetek na svetu. Lutkar, slikar, scenograf, kostumograf in fotograf Milan Klemenčič se je rodil 7. marca 1875 v Solkanu pri Gorici. Leta 1919 je bil imenovan za vodjo Slovenskega marionetnega gledališča. Lutkar Edo Majaron se je leta 2005 tako spominjal stoletnice prve Klemenčičeve predstave v Šturjah: Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Berliner Tagelbatta z naslovom: "Ali ostane Italija nevtralna? Velika masa in intelektualci, kakršen je Gabriele d`Anunzio, sanjajo o vsej Adriji, politične glave pa hočejo uresničenja naravnih meja." V Gorici je na današnji dan leta 1925 umrl politik Anton Gregorčič. Študij bogoslovja je nadaljeval na dunajskem Avguštineju, kjer je doktoriral, kasneje pa je predaval v Gorici. V politiko je aktivno stopil leta 1880; vodil je politično društvo Sloga in urejal glasilo Soča, o čemer podrobneje zgodovinar Branko Marušič. V Beogradu so na današnji dan leta 1945 slovesno razglasili Demokratično federativno Jugoslavijo. Predsednik začasne vlade postane Josip Broz Tito, zunanji minister pa Ivan Šubašič, dotedanji predsednik begunske vlade. Države protifašistične koalicije vlado nove države priznajo še isti mesec. Cétore je gručasta vas, ki leži na prisojnem pobočju pod Malijskim hribom. Po drugi svetovni vojni se je vas imenovala Vinica, od leta 1988 pa ima spet staro ime, ki spominja na rimsko centurijo. Na današnji dan leta 1875 se je v pirenejskem Ciboureju rodil francoski skladatelj Maurice Ravel, osrednji predstavnik glasbenega impresionizma. Opiral se je na klasično glasbeno dediščino, navdih pa je iskal v španski glasbi in jazzu. Napisal je številne klavirske skladbe, godalni kvartet, klavirski trio, najbolj znane pa so Španska rapsodija, baleti Dafnis in Hloa, Valček, Čarobna beseda in Bolero, pa opera Španska ura in orkestracija Slik iz razstave Musorgskega. Prisluhnimo odlomku iz Ravelovega Bolera
Veliki umetnik renesanse Michelangelo Buanarotti se je rodil na današnji dan leta 1475 v Capreseju pri Arezzu. Kot večina renesančnih mojstrov je bil hkrati pesnik, kipar, slikar in arhitekt. Michelangelo je dobil naročilo, naj izkleše doprsni kip Marka Junija Bruta, ki je v zaroti proti Cezarju tudi zabodel vladarja. Naročnik je čakal, Michelangelo pa ni in ni dokončal kipa. Na neizogibno vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je umetnik odgovoril: »Če bi Brutu s svojim dletom podaril še eno življenje, bi imel občutek, da sem sokriv zločina. Zato kip rajši pustim nedokončan.« V avstrijski državni polovici je bilo tako z začetkom prve svetovne vojne ukinjeno delovanje parlamenta, kakor tudi vsa določila o svoboščinah državljanov. V Ljubljani je vojaško sodišče začelo obsojati na današnji dan leta 1915, smrtne obsodbe so bile izvršene na vojaškem strelišču Suhi Bajer, kjer je bilo usmrčenih 14 obsojencev, od tega manj kot polovica Slovencev. Danes rojeni imajo več kot polovično možnost dočakati stoletnico. Marija Bandelj iz Spodnjih Škofij je doživela 108 let, ob stotem jubileju jo je leta 1996 obiskal Miloš Ivančič: Ameriške enote so na današnji dan leta 1945 z bliskovito akcijo zasedle most v Remagenu na Renu in si tako postavile prvo oporišče na nemški strani te reke. Boji za dolino reke Bosne, Stetin - naslednji cilj maršala Žukova, Amerikanci med razvalinami Koelna - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč. Césta je gručasto razpotegnjena vas v Vipavski dolini. Leži v smeri nekdanje rimske ceste čez Hrušico v Emono, kjer razgiban flišni svet loči Ajdovsko kotlinico od Dobravsko-Vrtovinskega polja. Etimološki izvor pojasnjuje že podatek, da vsi kraji s tem imenom ležijo ob cestah iz predslovanskih časov. V vasi Włoszakowice se je na današnji dan leta 1785 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Karol Kazimierz Kurpinski. Oče organist ga je vpeljal v svet glasbe. Že leta 1808 je napisal prvo opero Pygmalion in kmalu postal dirigent varšavske opere, urejal je tudi prvi poljski glasbeni časopis. Iz komične opere Dve kolibi iz leta 1812 prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel simfonični orkester poljskega radia pod taktirko Jana Krenza
Nemški fizik Wilhelm Conrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845. Leta 1895 je odkril rengentsko sevanje. Po njem se imenuje enota za obsevno dozo - roentgen. Leta 1901 je prejel prvo podeljeno Nobelovo nagrado za fiziko. Na današnji dan leta 1825 se je v Metliki rodil jezikoslovec in narodopisec Ivan Navratil. Leta 1848 je začel izdajati prvi poučni in leposlovni list za mladino Vedež, dve leti pozneje je napisal prvo priročno knjigo za slovensko uradovanje, znana je tudi monografija o slovenskem glagolu. Pisatelj Trdina ga je slavil kot začetnika olikane konverzacije. Večerna izdaja Edinosti je na današnji dan leta 1915 izšla z naslovom: "V Karpatih so se pričeli novi, skrajno srditi boji, Zelo pomembni so izvojevani napredki ob Biali in srednjem delu gozdnatih Karpatov. " Na današnji dan leta 1900 se je v Logu pod Mangartom rodil tigrovec, prosvetni delavec in alpinist Zorko Jelinčič. V Ljubljani in Padovi je študiral pravo in filozofijo in se že kot dijak posvetil narodnoobrambnemu delu. Leta 1927 je na Nanosu ustanovil tajno organizacijo TIGR - Trst, Istra, Reka, Gorica. Duško Jelinčič je ob predstavitvi knjige "Srečanja nikjer" takole strnil spomine na očeta; "Hercegovina je svobodna, Stalinska strategija zmaguje, Siegriedova linija prebita v dolžini 120 km," tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 poročal z bojišč, v uvodniku z naslovom Živel maršal Tito! pa zapisal: »Na današnji dan pred 53-mi leti se je rodil narodni junak in voditelj narodov Jugoslavije, maršal Josip Broz - Tito.« Cérkno je urbano središče ob nekdanji tovorni poti iz Poljanske v Soško dolino. Najstarejši zapis je iz leta 1257, ko se je kraj imenoval Curhinitz. Etimološko ime izvira iz občnoimenskega pomena cerkveno selo. Sodeč po srednjeveških zapisih se je kraj nekdaj imenoval Cerknica in kaže na nekdanjo cerkveno posest. Fašisti so Cerkno preimenovali v Circhina. V Parizu se je na današnji dan leta 1805 rodil harfist in skladatelj Theodore Labarre. Že kot študent konservatorija je prejel štipendijo Prix de Rome, kar mu je omogočilo koncertno turnejo po Angliji, Švici in Italiji. Zatem je bil dirigent Opéra Comique in profesor na konservatoriju. Iz Labarrarejevega bogatega opusa prisluhnimo Fantaziji opus 75, ki jo je posnela harfistka Paola Perrucci
Na današnji dan leta 1895 se je v Gornjih Vremah rodil kmet in pisatelj France Magajna. Osemnajstleten je odšel v Združene države Amerike, kjer je po rudniški nesreči začel dopisovati v tamkajšnje slovenske časopise in prevajati, kar je še izpopolnil po vrnitvi v domovino, kjer je objavil, poleg prevodov in strokovnih del, tudi dve knjigi humoristične proze, Samo za objokane ljudi in, leta 1952, Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. Na literarnem večeru Lipe je leta 1964 takole pojasnil, zakaj je zgodbe o veselih Kraševcih imenoval žalostne: Na Ladini, zaselku na vzhodnem robu rezijske Solbice, se je na današnji dan leta 1900 rodila Valentina Pielich, bolj znana kot pravljičarka Tina Vajtova. Že kot otrok je od matere prevzela nekaj najlepših rezijskih pravljic, tako iz domače rožine doline kot s prodajnih popotovanj z materjo po Istri in drugih slovenskih pokrajinah. Milko Matičetov je o Tini Vajtovi povedal: Na današnji dan leta 1915 je Italija navezala stike z antantnimi državami in jim predstavila svoje pogoje za sodelovanje v 1. svetovni vojni na njihovi strani proti dotedanjim zaveznicam Avstro-Ogrski in Nemčiji. Edinost pa je tako povzela poročila z bojišč: "V Karpatih in Galiciji vse srditejši boji, Bombardiranje Dardanel se nadaljuje." "Uspešen razvoj ofenzive v Bosni, Vedno bliže železnici Danzig-Stettin, Amerikanci prodrli na Ren." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil tudi poziv Vojaškega sodišča IX. korpusa tovarišem in tovarišicam, ki so bili internirani v katerem izmed taborišč Auschwitz, Dachau, Neuengamme pri Hamburgu, Kovno, Riga, Krajov in Bergen-Belsen, da se takoj javijo pri sodišču, kjer bodo podali izjavo o vseh grozodejstvih, ki so jim bili priča in o krivcih teh zločinov. Ceréj so obmejno razloženo naselje na pobočju Miljskih hribov. Ime kraja izhaja iz vrste hrasta, imenovanega cer, latinsko Quercus ceris, ki uspeva na tem območju. V Southamptonu se je na današnji dan leta 1745 rodil skladatelj, pevec in igralec Charles Dibdin. Že kot 15-letni fant je pel v zboru katedrale Winchester, kmalu se je uveljavil tudi kot igralec in kmalu zatem je napisal prvo opereto. Za gledališče Covent Garden je napisal 8 oper. Kot samouk je napisal kar tisoč 400 pesmi, bratu je posvetil samospev Tom Bowilng, ki sta ga posnela tenoris Robert Tear in pianist Andre Previn
S predstavo Sofoklejevega Kralja Ojdipa so na današnji dan leta 1585 v Vicenzi odprli Olimpijsko gledališče, ki ga je zasnoval znameniti arhitekt Andrea Palladio, danes pa je spomenik svetovne dediščine Unesca. V Kozani se je na današnji dan leta 1900 rodil meteorolog, prirodoslovec in geograf Oskar Reya. Zaradi prve svetovne vojne je maturiral šele leta 1921 na idrijski realki in v Ljubljani študiral geografijo. Na pobudo Oskarja Reye so leta 1950 na takratni prirodoslovno matematični fakulteti uvedli študij meteorologije. Podrobneje o tem Jože Rakovec: "Naše čete vzdržale v Karpatih in Galiciji kljub ruskim napadom vse pozicije, Bombardiranje Dardanel in turških fortov ob Saroškem zalivu". Tako je Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Borbe na dohodih k Sarajevu, Prodiranje proti Baltiku se nadaljuje, Dve zavezniški armadi prodirata v Porurje." Tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel poročila z bojišč, objavil pa je tudi poročilo Radia London o obisku maršala Alexandra v Beogradu, ko je dejal: »Vi ste priklepali 20 nemških divizij, ki bi mogle biti izkoriščene za boj proti nam ali proti našim zaveznikom. Danes nas ne loči več velika razdalja, da spojimo svoje fronte severno od Jadranskega morja.« Cépki so obcestna vas v dolini reke Rižane. Stisnjeni so ob vznožju Rožarskega brda, na desnem bregu reke, tik ob cesti Ljubljana-Koper. Etimološko je po vsej verjetnosti že lega vasi botrovala njenemu imenu. V pariški Opéra-Comique so na današnji dan leta 1875 krstno uprizorili opero Carmen. Spevoigra dialogov in glasbenih vložkov o tragični jubezni narednika in ciganke kritike ni navdušila, ponovili so jo le 36-krat, skladatelj George Bizet je prej umrl. Šele po letu 1883 so jo po uspehih na tujem v Parizu vnovič uprizorili. Prisluhnimo znameniti Habaneri, ki jo je posnela Filippa Giordano z orkestrom in zborom metropolitanske opere
Ob koncu srednjega veka so se na pobudo frančiškanskega meniškega reda najprej v Italiji, nato pa tudi v drugih sredozemskih mestih, razvile ustanove za posojanje denarja, takoimenovani Monte di Pieta. Na današnji dan leta 1550 je Veliki svet mesta Koper sprejel predlog o ustanovitvi zastavljalnice in hranilnice. "Bitka pri Stanislavu se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Rusi pošiljajo še vedno nova ojačenja, vendar pa so bili dosedaj vsi njihovi napadi odbiti. Stanje bitke je za nas ugodno. Temps iz Havra poroča, da se je angleška razbita križarka Harpalion potopila." Tako je večerna izdaja tržaškega dnevnika Edinost na današnji dan leta 1915 povzela poročila z bojišč. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil uvodnik Albina Dujca z naslovom "S Titom v napad!" v katerem je napisal: »Ljudstvo ve, da so se garibaldinske italijanske edinice priključile IX. Korpusu, zato, da bodo z orožjem branile odlok AVNOJ-a o priključitvi Primorske s Trstom, Gorico in Benečijo k Titovi Jugoslaviji, ker pač vedo, da bo italijanska manjšina v Titovi Jugoslaviji uživala iste pravice kot vsi narodi Jugoslavije." Na današnji dan leta 2000 je v Ljubljani umrla igralka in pesnica Mila Kačič. Po končanem študiju solopetja in dramske retorike na Državnem konservatoriju v Ljubljani je leta 1935 postala članica drame. Vzporedno se je ves čas posvečala intimni liriki, vendar je prvo zbirko Neodposlano pismo objavila šele leta 1951, sledila sta še zbirki Letni časi in Spominu. V arhivu hranimo recitacijo pesmi Med tisoči bi te spoznala, ki jo je Mila Kačič posnela leta 1991 Céglo je razloženo naselje s 125 prebivalci v južnem delu Goriških Brd. Leži na jugovzhodnem pobočju medanskega gričevanja, na nadmorski višini 185 metrov, tik ob državni meji z Italijo. Zanimivo, da ni glavni vir dohodka prebivalcev, ki jim pravimo Ceglarji, opekarništvo, temveč vinogradništvo. Na današnji dan leta 1890 se je v Kredi pri Kobaridu rodil pesnik in pripovednik Joža Lovrenčič. V Gradcu je študiral slavistiko in latinščino. Poučeval je na gimnaziji v Trstu, zatem je bil profesor v Ljubljani, v Tolminu je vodil učiteljišče. Zbirka Deveta dežela, ki je izšla v Trstu leta 1917, ga uvršča med začetnike ekspresionizma na Slovenskem. Vnuk Andrej Vovko se dedka tako spominja: Joža Lovrenčič je že kot dijak napisal pesem Jaz bi rad rož rudečih, ki je v Prelovčevem napevu ponarodela. Zapel nam jo bo moški zbor Razpotje s Cola pod taktirko Ivana Trošta
Na današnji dan leta 1565 je portugalski vojak Estácio de Sá founds, zatem ko je premagal francosko kolonialno postojanko France Antarctique, ustanovil naselbino Sao Sebastiao do Rio de Janeiro. V Gorici je na današnji dan leta 1885 umrl pesnik Josip Pagliaruzzi - Krilan. Na goriški gimnaziji sta s Karlom Štrekljem urejala šolsko glasilo. Po maturi je na Dunaju vpisal pravo. Na Gregorčičevo pobudo je Anton Klodič posthumno izdal Krilanove Poezije in Izbrane spise. Edinost je na današnji dan leta 1915 poročala tudi o draginji v Dalmaciji: "V dalmatinskih listih čitamo, da nekaj časa ne primanjkuje v Zadru samo mesa, ampak tudi rib. Pravijo, da primanjkuje rib deloma radi zabrane lova v mnogih predelih, deloma pa radi pomanjkanja ribičev. Mnogi so namreč na bojišču. Zato se je pomanjkanje, oziroma podraženje rib, razvilo tudi v Trstu." Na današnji dan leta 1930 se je rodila igralka Majda Potokar. Že kot študentka je igrala v filmu Na svoji zemlji. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je bila od leta 1952 članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Prisluhnimo odlomku posnetka radijske igre Dylana Thomasa Pod mlečnim gozdom, v kateri Majda Potokar poje song Rosy Roberts: Udarec na prvi marec je bil posebej boleč za slovenske partizane. Po mednarodnem priznanju vlade Tito-Šubašič so na današnji dan leta 1945 partizanske enote preimenovali v Jugoslovansko armado, kar je pomenilo ukinitev Narodno osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije. Bútari so gručasta vas na slemenu nad povirnim delom doline reke Dragonje. Butara kot sveženj ali snop vej je simbol, ki izvira iz Etrurije, za časa rimskega imperija pa je postal del ustroja absolutistično diktatorske oblasti, kar so povzeli fašisti. Na današnji dan leta 1810 se je rodil Frederic Chopin, ena največjih glasbenih osebnosti 19. stoletja. Chopinova ustvarjalnost je z izvirno melodiko, harmonijo in obliko, polno poetične vsebine in romantične čustvenosti, ostala zvesta enemu samemu instrumentu - klavirju. Prisluhnimo priredbi slavnega valčka Chopin forever, ki nam ga bo zaigrala Milena Modigliani Stojkovič
V Črničah se je na današnji dan leta 1860 rodil šolnik Anton Kosovel. Učiteljišče je končal v Kopru in se sam dodatno izobraževal. Poučeval je na Goriškem in na Krasu, nekaj časa kot nadučitelj vodil šolo v Sežani, upokojitev pa je dočakal v Tomaju. Bil je tudi odličen pevovodja. S skladateljem Srečkom Kumarjem sta pripravila zbirko zborovskih skladb, ki pa se je izgubila. Sinova Srečka in Stana je redno vzpodbujal k umetniškemu ustvarjanju. Edinost je na današnji dan leta 1915 objavila v rubriki Sličice iz vojne tudi poročilo Berliner Tagelblatta: "Kako se kupuje krompir v Berolinu: Ura je osem zjutraj. Na wilmerdorsfskem trgu kopica žensk čaka s košarami, torbami, celo z vozički. Pridrdra voz s krompirjem. V dokaz , da je to 'vojni krompir', stoji poleg voza stražnik. Voznik ni niti stopil z voza in dejal stražniku: "Prodam le za 45!" Množica žensk niti ne črhne, zato pa varuh postave odločno reče: "Po 45 pfeningov ne gre! Je odlok!" Stražnik hitro telefonično vpraša wilmedorfski magistrat. Z magistrata telefonirajo: "40 pfeningov je maksimalna cena in basta!" Trgovec na vozu pa je pribil: " Dobro, pa grem!" Tako vidimo nedolžno demonstracijo pred rdečo mestno hišo." V Sovodnjah ob Soči se je na današnji dan leta 1920 rodil politik Jožef Češčut. Delal je v sovodenjski tekstilni tovarni in se leta 1943 pridružil partizanom. Po osvoboditvi je sodeloval na ustanovnem sestanku Demokratične fronte Slovencev. Za župana Sovodenj je bil prvič izvoljen leta 1951 in to dolžnost je opravljal polnih 30 let. Leta 1974 je tako voščil sokrajanom: Železnica Sarajevo - Brod presekana; V Vzhodni Prusiji se boji nadaljujejo z nezmanjšano silo; Na Zapadu narašča število nemških ujetnikov; - tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil poročila z bojišč. Búkovski Vrh je razloženo naselje v severovzhodnem delu Šentviške planote. Vas sestavljajo zaselki Pušnik, Lipeta, Doline in Svinače. Etimološko je ime Búkovski, pridevniška izpeljanka imena drevesa. V Mariboru se je na današnji dan leta 1945 rodil skladatelj Janko Jezovšek. Kompozicijo, dirigiranje, petje in elektronsko glasbo je študiral v Zagrebu , Frankfurtu in v Kölnu. Njegova multimedijska dela pričajo o avtorjevi samoniklosti in o inventivnosti izbora glasbenih protagonistov. Jezovškovo priredbo Prešernove pesmi Luna sije je posnel tudi Akademski pevski zbor Tone Tomšič po taktirko Marka Muniha
V Dobrli vasi na Koroškem je na današnji dan leta 1840 umrl pesnik in preroditelj Andrej Jug, po rodu iz Solkana. Po končanem bogoslovju je kaplanoval v lavantinski škofiji. Pridružil se je gibanju škofa Slomška, ki je objavil več njegovih pesmi. Edinost je na današnji dan leta 1915 tako poročala na prvi strani: "Delni uspehi v Galiciji; Bombardiranje Dardanel se nadaljuje; Francoski rušilec torpedovk "Dague" se je potopil pri Baru". Tržaški dnevnik je v večerni izdaji poročal tudi o posledicah nemške blokade v Veliki Britaniji: "Iz Londona se javlja: Vkrcavanja v velikem slogu se ne vrše več. Ladje je težko dobiti. Voznine se višajo. Trg je zelo napet." Na današnji dan leta 1925 je Adolf Hitler, ki so ga predčasno izpustili iz zapora po propadlem puču v Münchnu v Berlinu, ustanovil Nacinalsocialistično nemško delavsko stranko, pred to je že ustanovil Zaščitne skupine Schutzstaffell, SS. Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil tudi naslednjo Tanjugovo novico, tokrat iz Južnoprimorskega okrožja: "S precejšnjo zamudo smo izvedeli, da je bil 6. januarja v Ilirski Bistrici izvršen bombni atentat na znanega Hitlerjevega špijona, izdajalca, bivšega ministra Nedičeve vlade, Dimitrija Ljotiča, ki je v bivši Jugoslaviji vodil fašistično organizacijo Zbor. Kakor pravijo četniški oficirji sami, je bil atentat izvršen od njihovih lastnih vojakov. Za atentarjem ni sledu. Ljotič je bil ranjen, vendar je ostal pri življenju". Búkovje je gručasto naselje na severnem robu flišne Spodnje Pivke. Etimološko je ime Búkovje izpeljanka iz pridevnika búkov, ki izhaja iz imena znanega drevesa. Ime je znano tudi pri drugih Slovanih, iz iste osnove so v Sloveniji še številna krajevna imena z izpeljankami kot naprimer Búkovci, Búkovšek, pa tudi Búkovžlak. Fašisti so Búkovje preimenovali v Bucúie. V Trebnjem se je na današnji dan leta 1920 rodila sopranistka Vilma Bukovec. Po maturi na novomeški gimnaziji je v Ljubljani študirala pravo in glasbo. Fašistične oblasti so jo leta 1942 internirale, po vrnitvi pa je od leta 1944 pela v zboru ljubljanske opere. Poti od zborovske pevke do solistke se je leta 1981 tako spominjala: Prisluhnimo posnetku Foersterjeve opere Gorenjski slavček, duetu Minke in Franja iz prvega dejanja. Sopranistko Vilmo Bukovec in tenorista Rudolfa Francla spremlja orkester opere Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana pod taktirko Rada Simonitija
Štiristodeset let že sprošča domišljijo znameniti roman Veleumni plemič don Kihot iz Manče, s katerim se je španski pesnik, dramatik in pisatelj Miguel de Cervantes Saavedra norčeval iz čaščenja viteštva in njegovih idealov. Prvi del romana je izšel leta 1605, drugi pa 1615. Nemške enote so na zahodni fronti na današnji dan leta 1915 prvič uporabile takoimenovane metalce ognja z vnetljivo tekočino. Edinost pa je vojna poročila tako strnila: "Zadovoljivi uspehi v Galiciji in Karpatih." "Pritisk proti Sarajevu se veča; Prodiranje proti Danzigu; Poulični boji v Bresalu; General Eisenhower je zadovoljen z ofenzivo na zahodu; Tisoč 150 ameriških težkih bombnikov je bombardiralo München, bombniki iz Italije pa so petnajsti dan zaporedoma tolkli prometne zveze v Avstriji", tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 povzel radijska in druga poročila z bojišč. Bužíni so majhen zaselek na robu Bujskega krasa in nekdanje poplavne ravnice reke Dragonje. V zaselku je več kraških izvirov, ob katerih so zgradili mline. Etimološko ime zaselka najverjetneje izhaja iz narečne besede buža - luknja. Na današnji dan leta 1770 je v Padovi umrl znameniti violinist in komponist Giuseppe Tartini. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil v rojstnem Piranu in Kopru. Očetovi želji, da bi postal duhovnik, se ni uklonil. Zbežal je v Padovo, kjer je študiral pravo in glasbo. Ustvaril je 131 koncertov in 174 sonat. Del zapuščine hranijo v rodnem Piranu, kjer so leta 1988 odprli prenovljeno Tartinijevo hišo. Za našo radijsko postajo je dogodek zabeležila Neva Zajc:Primož Novšak je leta 2005 zbral mladi orkester Solisti Piranesi in koncert posvetil Tartiniju, v pogovoru z Leo Hedžet je o predstavitvenem koncertu povedal/. Solistka Oksana Pečeny pa je o Vražjem trilčku povedala
Na današnji dan leta 50 je rimski cesar Klavdij na prošnjo svoje žene in nečakinje Agripine njen rojstni kraj povzdignil v Colonio Claudio Arao Agripinensium, iz katere je nastal današnji Koeln. Na današnji dan leta 1915 se je začel drugi napad britansko-francoske flote na turške utrdbe v Dardanelah. Čeprav so se prve ročne ure pojavile že v obdobju renesanse na zapestjih nekaterih plemkinj, so se take ure širše uveljavile v času prve svetovne vojne. Vojaki v strelskih jarkih so namreč lažje pogledali na uro, ki so jo imeli na zapestju, kot na uro, ki bi jo morali vleči iz žepa. "Prodiranje proti Zenici; Rdeča armada osvojila veliko trdnjavsko mesto Poznanj; Ponovna ofenziva ameriških armad proti Koelnu." Tako je v nedeljo, na današnji dan leta 1945, poročal Partizanski dnevnik, ki je objavil še novico časnika Komunistične partije Italije, Unita, ki je zahteval izročitev generala Maria Roatte Jugoslaviji. V Portorožu je na današnji dan leta 2002 v 94. letu umrl slikar Viktor Birsa. Na idrijski realki ga je k slikarstvu spodbujal profesor Lojze Špacapan. Leta 1935 je odšel v Rim, kjer je obiskoval akademijo. Po vojni je v Portorožu učil na učiteljišču in na gimnaziji, od leta 1950 pa se je popolnoma posvetil slikarstvu. O tem je na razstavi v Piranu leta 1991 povedal: Butari so gručasta vas na slemenu nad povirnim delom doline reke Dragonje, zahodno od ceste Gračišče-Oprtalj. Butara je snop kratko nasekanih vejic za kurjavo, pogosto iz bukovega lesa. Isti izraz se uporablja tudi za več skupaj povezanih istovrstnih predmetov. Butara je lahko tudi naziv za okorno ali nerodno žensko. V prometni nesreči je na današnji dan leta 2005 umrl eden največjih argentinskih rockovskih glasbenikov, kitarist Norberto Pappo. Kot gost je nastopal na koncertih skupin Rolling Stones, Motorhead, Guns'n'Roses, AC/DC, z legendarnim B.B. Kingom pa je zaigral na newyorškem Madison Square Gardenu. Prisluhnimo odlomku nastopu njunega koncerta
Celibat pomeni samski stan, obenem pa tudi prepoved ženitve za katoliške duhovnike. Poskusi uvedbe celibata v cerkvi segajo v 4. stoletje. Dosledno ga je uveljavil papež Gregor sedmi na sinodi, ki se je začela na današnji dan leta 1075. Edinost je na današnji dan leta 1915 povzela pisanje Slovenskega naroda o preskrbi živil. "Premožni ljudje so si brez dvoma preskrbeli zadosti živil, da bodo tedne in mesece lahko izhajali. Kdor pa živi od tega, kar sproti zasluži, ta zna priti v velike zadrege, če bi res nastalo pomanjkanje. Že vladne odredbe same so priča, da je razmeroma malo živil na razpolaganje. Lanska letina je bila pri nas in na Ogrskem slabša, v Galiciji pa je bilo treba velike zaloge pustiti sovražniku, zato je varčevanje nujno." "Ob poslednji vodni prepreki pred Berlinom; Po osvoboditvi Travnika šestkrat minirana želežniška proga Ljubljana Trst." Tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik strnil poročila z bojišč, objavil pa je tudi dopis Vojmira iz Pivke o elektrifikaciji spodnje Pivke, za kar je poskrbel Okrajni Narodnoosvobodilni odbor, tako da je eletrika posvetila v vaseh Starešica in Novašica. Búkovica je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom v Spodnji Vipavski dolini, kjer se naplavna ravnica reke Vipave stika z jugovzhodnimi obronki Biljenskih gričev. Etimološko je ime kraja izpeljano iz pridevnika búkov, ki izhaja iz imena drevesa bukev. Ime je znano tudi pri drugih Slovanih, iz iste osnove so v Sloveniji še številna krajevna imena z izpeljankami. Fašisti so jo le fonetično spremenili v Buccavizza. V Rimu je na današnji dan leta 1990 umrl politik, novinar, partizan in sedmi predsednik italijanske republike, Sandro Pertini. V prvi svetovni vojni se je boril na soški fronti, po vojni se je pridružil socialistični stranki. Zaradi nasprotovanja fašistom je moral v begunstvo v Francijo, po vrnitvi so ga fašisti konfinirali. O tem je pred obiskom proslave ob 40-obletnici partizanske divizije Garibaldi v Plevljah povedal: Po osvoboditvi je bil Sandro Pertini poslanec ustavodajne skupščine, kasneje tudi predsednik poslanske zbornice, leta 1978 pa so ga izvolili za predsednika republike. Prisluhnimo zvočnemu pismu Dragemu Pertiniju kabaretne skupine Karst brothers iz Trsta
Z začetkom tiskanja Biblije se je v Mainzu na današnji dan leta 1445 začela Gutenbergova doba, čeprav so že prej tiskali knjige na Kitajskem in v Koreji. Johann Gutenberg je izumil tisk s pomočjo premikajočih črk. V Pazinu se je na današnji dan leta 1910 rodil pisatelj in novinar Pier Antonio Quarantotti Gambini. Družina se je preselila v Semedelo pri Kopru, kjer je končal gimnazijo, zatem pa je v Torinu končal pravo in začel dopisovati v tamkajšnji dnevnik La Stampa. Med drugo svetovno vojno je v Trstu vodil knjižnico, zatem v Benetkah Radio Venezia Giulia. Zaslovel je leta 1947 z romanom L'onda dell'incrociatore. O vplivu istrskih korenin na bogat opus Pier Antonia Quarantottija Gambinija podrobneje profesorica Nives Zudič Antonič: Britanska kraljeva mornarica je na današnji dan leta 1915 zasedla egejski otok Lemnos, od koder so pregnali turške enote. Edinost je povzela poročila o nemški zmagi pri Mazurih: "Deutsche tageszeitung pravi: Popolno uničenje desete ruske armade dokazuje, da je na ruski strani po tej bitki izgubljenih več nego 200 tisoč mož." Partizanski dnevnik je na današnji dan leta 1945 objavil Dnevno povelje štaba IX. Korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, ki sta ga podpisala politkomisar Viktor Avbelj in vršilec dolžnosti komandanta, podpolkovnik Jože Borštnar: »Borci, podoficirji, oficirji in politkomisarji - Bratska Rdeča armada praznuje danes 27 let svoje slavne preteklosti. Skupaj z Rdečo Armado in našimi velikimi zavezniki hočemo naprej do popolnega uničenja razbojniškega nacifašizma!" Búje so gručasto naselje v dolini Reke pod železniško progo Pivka-Divača. Slovensko ime je lahko nastalo iz tega pozabljenega furlanskega občnega imena prek množinskega prebivalstvenega imena Bujane v pomenu prebivalci kotanje. Zanimivo, da se istrski kraj Buje omenja v Istrskem razvodu iz leta 1275 kot Bule, prebivalce so imenovali Bulci. Slovenski priimek Bulc je razširjen predvsem na Dolenjskem, in bi bil lahko izvorno vzdevek za priseljenca iz hrvaških Buj. Mojster oratorija Georg Friedrich Handel se je rodil na današnji dan leta 1685 v Halleju na Saškem. V Hannovru je bil dvorni dirigent, v Londonu je vodil kraljevo in kasneje še svoje operno gledališče. Prisluhnimo odlomku Handlove suite Glasba na vodi, ki jo je zaigral budimpeštanski komorni orkester pod taktirko Janosa Rolla.
Najprej se spomnimo dogodka, ki je močno vplival na prehrano zahodne civilizacije. Na današnji dan leta 1630 je domačin Quadequine v današnjem ameriškem Chicagu angleškim naseljencem ob njihovi prvi večerji ob dnevu zahvalnosti ponudil koruzo. V Milanu je na današnji dan leta 1795 umrl polihistor Gian Rinaldo Carli. Po študiju na padovanski univerzi je najprej učil navtiko in astronomske vede v beneškem arzenalu. Po propadu predilnice v Kopru se je preselil v Milan, kjer je postal vodja Vrhovnega ekonomsko-trgovskega sveta cesarice Marije Terezije. Takrat se je navdušil za ideje prosvetljenstva. Podrobneje o njem zgodovinar Darko Darovec: Na današnji dan leta 1915 se je s prebojem nemških čet čez reko Vislo končala zimska bitka za Mazurska jezera. 56 tisoč ubitih ali ranjenih vojakov 8. in 10. ruske armade ter kar sto tisoč ujetnikov vendarle ni bistveno oslabilo ruskega odpora. V poskusu obrambe pred nemško podmorniško blokado so Britanci posamezna pristanišča zavarovali z jeklenimi mrežami. "Pri Zvorniku uničena nemška divizija, Na Odri sta se združili dve sovjetski fronti, Dnevno povelje maršala Stalina", tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 strnil vojna poročila. »V prestolnici sovjetske Litve bo pogreb armadnega generala Černjahovskega, bivšega poveljnika čet III. Beloruske fronte. Maršal Stalin je ob tem ukazal v Moskvi izkazati pokojniku poslednjo čast s 24-mi salvami iz 124-ih topov." Budánje so naselje gručastih zaselkov Britih, Curkovska, Kodeljska, Kranjčevska, Krašnovska, Pirčevska, Sevrska in Žgavska vas v Vipavski dolini. Ime verjetno izhaja iz hipokoristika, ljubkovalnega imena Budan. Tako so Budánje prvotno označevale prebivalce Budanove vasi. Okoli leta 1181 sta v Števerjanu izpričani imeni Budin in Budinja, ljubkovalnici slovanskih imen Budislav, Budigoj ali Budivoj. Fašisti so ta kraj zapisali kot Budagne. V Želazowi Woli se je na današnji dan leta 1810 rodil skladatelj in pianist Frederic Chopin. V Varšavi je študiral kompozicijo, po dunajskem koncertu leta 1829 je zaslovel. Čez tri leta se je preselil v Pariz, kjer se je družil in sodeloval s številnimi slavnimi umetniki. Pisal je predvsem za klavir. Bistveno je vplival na slog moderne klavirske glasbe in tehniko igranja. Denis Masliuk nam bo sedaj zaigral Chopinov Impromptu v Es-duru
V Moskvi so na današnji dan leta 1775 javno usmrtili vodjo upornikov, donskega kozaka Jemeljana Ivanoviča Pugačova, ki se je izdajal za carja Petra tretjega. "Nočni bombni napad zeppelinovcev na angleškem ozemlju; Boji z minami na francoskem bojišču; Turška zmaga ob Šat el Arabu." - Tako je na današnji dan leta 1915 Edinost povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. Medtem ko je na današnji dan leta 1945 Narodni odbor za Slovenijo izdal odredbo o ustanovitvi Slovenske narodne vojske, se je pri Čeplezu nad Cerknim končalo dvodnevno zimskošportno partizansko tekmovanje. V slalomu je, kot je poročal Partizanski dnevnik, zmagal tovariš Štefe, ki je tekmoval za pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko, s skokom, dolgim kar 31 metrov, pa je zmagal Rudi Finžgar, ki je v Cerknem vodil smučarsko delavnico. V Labinju pri Cerknem se je na današnji dan leta 1950 rodil specialist za varstvo rastlin, Gabrijel Seljak. Po diplomi na agronomskem oddelku Biotehniške fakultete je delal na Kmetijsko-veterinarskem zavodu v Novi Gorici. Magistriral je leta 1989 z nalogo o vplivu herbicidov na spremembo dominantnih plevelnih vrst. Sedaj vodi entomološki laboratorij. Ob pojavu hruševega ožiga je o entomologiji povedal: Béla je bolj pogosto vodno ime in šele drugotno krajevno ime. Vode so namreč poimenovali "bele" zaradi svetle barve tal, ker tečejo po kamnih, med apnenčastimi skalami ali skozi svetle, listnate gozdove. Po drugi razlagi se nekateri potoki brez posebnega razloga imenujejo črni, drugi pa beli, a Črni potok se vedno izliva v Belega in nikdar obratno. Béla je v jedru gručasta vasica in samotne kmetije ležijo v tesni dolinici hudourniškega potoka Bele med Nanosom in jugovzhodnim robom Trnovskega gozda. Fašisti so kraj preimenovali Bella do Vipacco. V Rimu je na današnji dan leta 1665 umrl skladatelj Domenico Mazzocchi. Komponiral je zlasti za kardinala Maffea Barberinija, ki je pozneje postal papež Urban VIII. Prvi je uporabil harmonični polton. Prisluhnimo odlomku skladbe La Catena d'Adone
Danes se spominjamo slovenskega kneza v Spodnji Panoniji. Kocelj je na današnji dan leta 860 postal mejni grof in v Blatenskem Kostelu podpiral frankovsko pokristjanjevanje. Ko pa sta se leta 867 pri njem ustavila Ciril in Metod, jima je dal kar 50 učencev. Na današnji dan leta 1915 se je britansko vojaško poveljstvo odločilo, da avstralske in novozelandske enote premesti iz Egipta v boje za Dardanele. Večerna izdaja Edinosti je tako strnila poročila z bojišč: "Boji v Karpatih se razvijajo za nas ugodno, četudi še ni padla odločitev, Premikanje ruskih čet na Poljskem" Na današnji dan leta 1920 je v Trstu začel izhajati časopis Delo kot glasilo Socialistične zveze Julijske krajine. Zgodovinar Milan Pahor je tako orisal izredno razgibano pot časnikov s tem imenom /dalet "Zmaga slovenske državnosti", tako je na današnji dan leta 1945 Partizanski dnevnik naslovil uvodnik Janeza Stanovnika, ki je ugotavljal, da »leto dni po sprejetju zgodovinskih sklepov na prvem zasedanju SNOS-a, doživlja po Krimski konferenci pravica našega naroda do narodne samoodločbe mednarodno priznanje. Še poseben pa je pomen tega priznanja za Slovensko Primorje." V Novem Sadu je na današnji dan leta 1985 umrl sociolog in pravnik Jože Goričar. Od leta 1951 je predaval sociologijo na univerzi in kasneje vodil Inštitut za sociologijo in filozofijo. Med njegova temeljna dela sodijo knjige: Oris zgodovine političnih teorij, Od antike do industrijske revolucije ter zbirka razprav in spisov. Leta 1978 je Jože Goričar tako razmišljal o uveljavljanju sociologije na Slovenskem: Bŕje pri Komnu leži na robu plitve suhe doline, ki se razteza od Dutovelj do Brestovice. Prvotno so kraju rekli Brjane, kar izhaja iz imena Brdane, to so prebivalci brd, podolgovate in ne zelo visoke vzpetine ali hriba. V Bonnu se je na današnji dan leta 1745 rodil violinist, dirigent, skladatelj ter impresarij Johann Peter Salomon. Že 13-leten je bil violinist dvornega orkestra, čez 6 let je postal vodja orkestra princa Heinrich Pruskega. Leta 1780 je v London pripeljal Josepha Haydna, ki je obdelal njegovo simfonijo. Prisluhnimo odlomku, ki ga je leta 2009 posnel godalni ansambel En Petit Comité
Spominjamo se silovitega izbruha perujskega vulkana Huaynaputina, največjega v Latinski Ameriki. Naravno katastrofo je na današnji dan leta 1600 napovedal niz hudih potresov. Eden od vrhov vulkana sega kar 4 tisoč 200m metrov visoko. Na današnji dan leta 1915 se je na Opčinah rodila violinistka Josipina Kalc. Študirala je na tržaškem konservatoriju pri profesorju Avgustu Jankoviču. Leta 1936 se je preselila v Maribor, kjer je igrala v tamkajšnjem opernem orkestru. Po osvoboditvi je igrala v tržaški filharmoniji, po razpustitvi orkestra se je preselila na Reko. Na današnji dan leta 1915 je britansko-francoska flota začela bombardirati turške obrambne utrdbe v Dardanelah, avstroogrske enote pa so vnovič zasedle galicijski Stanislau. Brez opozorila je nemška podmornica torpedirala norveško bojno ladjo v Severnem morju. Ladja je na srečo še priplula v pristanišče, nemško mornariško poveljstvo pa je kasneje ugotovilo, da je bil napad pomota. "Sovražnikovi vlaki letijo v zrak", tako je Partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 pisal o porušeni progi Maribor-Graz, kjer je bil v zrak pognan transportni vlak, ob tej priliki pa je bilo ubitih 16o Nemcev. "Kakih tisoč kilometrov južno od Tokia zavezniška mornarica tolče s topovi in letali veliko japonsko oporišče Iwojuna." Bríščiki so relativno mlado naselje. Ime je množinska oblika priimka Briščik. Priimek kaže na izvor iz imena Brišč. Najpogostejša priimka v vasi sta Briščik in Milič. Bríščiki so v jedru gručasto naselje sredi bazovsko-nabrežinskega podolja. Ležijo na nadmorski višini 268 metrov. Fašisti so ga preimenovali v Borgo Grotta Gigante. Na današnji dan leta 1910 se je v Tolminu rodila pesnica Ljubka Šorli-Bratuž, priča enega najhujših narodnih zatiranj sredi Evrope tridesetih let. Mučeniško usodo moža Lojzeta Bratuža je opisala v sonetnem vencu. O ljubezni do slovenske besede pa je leta 1975 pripovedovala: Štefan Mavri je uglasbil več samospevov na besedila Ljubke Šorli. Prisluhnimo samospevu Na goriškem travniku. Basbaritonista Huana Vasleta spremlja pianist Leon Engelman
V Comu se je na današnji dan leta 1745 rodil fizik Allesandro Giuseppe Antonio Volta. Na kraljevi šoli v Comu je poučeval fiziko, zatem je z delom nadaljeval na univerzi v Paviji. Leta 1800 je predstavil galvanski element, prvi uporabni vir električne napetosti. Na današnji dan leta 1915 se je začela nemška podmorniška blokada britanskih pristanišč. Nemci so rusko armado brez upiranja potisnili proti vzhodu. Po avstroogrskem porazu proti srbski vojski v Kolubarski bitki so preostale enote premeščali na vzhodno fronto. "Praznik slovenske enotnosti" - Tako je partizanski dnevnik na današnji dan leta 1945 naslovil uvodnik Janeza Stanovnika ob drugi obletnici Dolomitske izjave treh skupin Osvobodilne fronte: Komunistične stranke Slovenije, Skupine krščanskih socialistov in Demokratičnega krila Sokola, ki so se odpovedali samostojnim organizacijskim oblikam in priznali Osvobodilno fronto kot edino vsenarodno organizacijo, ki jo vodi Izvršni odbor. »Narodna enotnost je danes temelj naše demokracije. V tej državi pa ne odločajo več strankarski vrhovi, ampak odloča narod kot celota, zbran v Osvobodilni fronti." Eden največjih slovenskih pisateljev, Prežihov Voranc oziroma Lovro Kuhar, je umrl na današnji dan leta 1950. Njegove zbirke novel Samorastniki, Požganica, vojni roman Doberdob in Solzice sodijo med mojstrovine slovenske umetniške besede. V našem arhivu hranimo dramatizirano novelo Vodnjak. Prisluhnimo odlomku pripovedi Borisa Kralja: Bríč kot naselje obstaja šele od leta 1952, ko je tedanja kmetijska zadruga tam zgradila dve stanovanjski hiši in hlev, danes pa je tam ob velikem vinogradu še klet. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1895 rodil skladatelj in dirigent Heribert Svetel. V Ljubljani je sočasno študiral pravo in glasbo. Od leta 1926 je bil zborovodja železničarskega društva Sloga, kasneje pomožni dirigent opere v Ljubljani, po drugi svetovni vojni pa je bil dirigent mariborske opere. Napisal je več kot 220 opernih, orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Na tolminskem koncertu revije Primorska poje leta 1998 je moški pevski zbor Vasilij Mirk Prosek Kontovel z dirigentom Miranom Žitkom posnel pesem Heriberta Svetela, Tičice lepo pojo
Neveljaven email naslov