Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine.
V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik.
V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov.
Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih.
"Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo.
Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno.
Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine.
V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik.
V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov.
Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih.
"Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo.
Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno.
Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
V Baru, v današnji Ukrajini, se je na današnji dan leta 1804 rodil matematik Viktor Jakovljevič, najbolj znan po svojem delu iz teoretične mehanike in teorije števil. Leta 1859 je odkril Cauchy-Schwarzevo neenakost in jo dokazal za primer neskončne razsežnosti. Po bitki za Ypres so nemške armade na zahodni fronti prešle v defenzivo od Severnega morja vse do francosko-švicarske meje. Kljub hudim izgubam se je francoski general Joseph Joffre odločil za zimski napad za povrnitev pomembnih francoskih industrijskih območij. Tako so na današnji dan leta 1914 francoske čete pod poveljstvom generala Louisa Ernesta de Maud'huyja začele napad na nemške položaje na območju Artoisa Na današnji dan leta 1959 se je v Kopru rodil enolog Iztok Klenar. Po diplomi na biotehniški fakulteti se je zaposlil v podjetju Vinakoper, zdaj pa dela v kleti Brič. V oddaji Portret je leta 1999 takole predstavil svoj poklic, za katerega se je odločil po gimnazijskem kolebanju med študijema farmacije in enologije Ustanovitev Združene demokratične opozicije Slovenije - Demosa je v obnavljajočem se strankarskem življenju na Slovenskem leta 1989 pomenila mejnik po polstoletnem obdobju političnega monopola Zveze komunistov. O organiziranju Demosa, ki so ga ustanovili 4. decembra, je po predavanju v Kopru predsednik Jože Pučnik povedal Metronimični priimek Ajdić sodi med redkejše priimke na Slovenskem. Ime Ajda je najlaže povezovati z nazivom znane kulturne rastline iz družine žit, ájde, latinsko Polygonum fagopyrum. S tem je povezan tudi slovanski izraz 'ájd', "velikan, nekristijan", ki je prav tako izposojen iz srednjevisokonemškega 'heiden', starovisokonemško 'heidano'. V Houstonu se je na današnji dan leta 1949 rodil kitarist in pevec Billy Gibbons. Leta 1969 je ustanovil band ZZ Top - poleg njega sta v zasedbi še baskitarist Dusty Hill in bobnar Frank Beard. Prisluhnimo uspešnici Gimme All Your Lovin'
V Varšavi se je na današnji dan leta 1859 rodil okulist in filozof Ludwig Zamenhof. Že leta 1887 je objavil prvo knjigo o mednarodnem jeziku, sestavljenem iz korenov latinskih, angleških in nemških besed. Zanimivo, da je bil esperanto prepovedan v Nemčiji in Sovjetski zvezi, leta 1954 pa ga je podprl Unesco. Srbska vojska je na današnji dan leta 1914 slavila že drugo zmago nad avstroogrsko cesarsko vojsko, ki se je morala po 12-dnevni zasedbi umakniti iz Beograda na položaje v Zemunu. V tej bitki je bilo zajetih okoli 43. tisoč avstoogrskih vojakov, častnikov in veliko orožja. Po kolubarski bitki so se vojne operacije na Balkanu ustavile do jeseni leta 1915 oziroma do skupnega avstroogrskega, nemškega in bolgarskega napada na Kraljevino Srbijo. V Podgradu se je na današnji dan leta 1939 rodil ekonomist Rudi Šepič. Na Reki je diplomiral na Ekonomski fakulteti in se zaposlil v Iplasovi podružnici v rojstnem kraju. Leta 1965 se je zaposlil na podgrajski Plami in jo od leta 1971 kot direktor razvil v inovativno podjetje, za kar je leta 1980 prejel Kraigherjevo nagrado. Prisluhnimo spominom Šepičevega sodelavca, Cirila Kastelica V Gorici se je na današnji dan leta 1944 rodil novinar Aleks Štakul. Ob 60-em jubileju je pojasnil, kako je po naključni očetovi napaki postal Štajerec Po gimnaziji je v Mariboru študiral pravo in se leta 1960 zaposlil na nacionalni Radioteleviziji, najprej je bil dopisnik v Mariboru in Beogradu, zatem pa je delal kot gospodarski komentator, bil je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija. Patronimični priimek Kristančič sodi med redkejše slovenske priimke. Zanimivo, da je, sodeč po statističnih podatkih, izključno primorski. Od 207-ih nosilcev jih 175 živi v goriški, 21 pa v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Cristini ali Cristiani. V letalski nesreči nad Rokavskim prelivom je na današnji dan leta 1944 umrl ameriški jazzovski skladatelj in dirigent Glenn Miller. Med študijem matematike se je odločil za glasbo in leta 1926 postal pozavnist Pollackovega orkestra. Leta 1938 je ustanovil svoj orkester, ki je zaslovel s swingom. Med drugo svetovno vojno je kot major vodil orkester ameriških letalskih sil v Evropi. Prisluhnimo zimzeleni Moonlight Serenade
Danes se spominjamo prvega predsednika Združenih držav Amerike. George Washington je umrl na današnji dan leta 1799 v Mount Vernonu. Bil je med utemeljitelji znamenite deklaracije neodvisnosti. V Lokvi pri Divači se je na današnji dan leta 1909 rodil novinar in politik Dušan Hreščak. V Gorici je opravil trgovski tečaj in deloval v Prosvetni zvezi. Leta 1929 ga je posebno sodišče v Rimu obsodilo na 27-letno zaporno kazen. Po pomilostitvi je leta 1941 v Ljubljani maturiral na trgovski akademiji. Fašisti so ga zatem internirali v Gonars. Po osvoboditvi je v Trstu vodil tiskovni urad Primorskega narodnoosvobodilnega odbora, zatem pa je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Leta 1965 je postal prvi slovenski odbornik v zgodovini tržaškega občinskega sveta, o čemer podrobneje zgodovinar Milan Pahor Nemško poveljstvo se je na današnji dan leta 1914 odločilo za prvi zračni napad na Združeno kraljestvo, vendar je slabo vreme onemogočilo balonom Zeppelin prelet Rokavskega preliva, tako da je bilo prvo bombardiranje 19. januarja leta 1915, ko so baloni nad Yarmouthem odvrgli zažigalne bombe. Ciril Prestor iz Ljubljane pa je v svoj vojaški dnevnik zapisal: "Kmalu smo morali zapustiti Beograd, ki je bil 12 dni v avstrijskih rokah. Ko smo se umikali preko pontonskega mostu, so ga Srbi z granato zadeli. Veliko konj in vojakov potonilo." Priimek Duš po Merkuju ponavlja pogansko ime. Za izpeljani priimek Dúša, piše, da je veliko moških imen izpeljanih s pripono -a. Statistiki so jih ob zadnjem popisu našteli 106, kar dve tretjini v osrednjeslovenski statistični regiji, v goriški pa le 15 odstotkov. Fašisti so priimek Dúša poitalijančili v Dussi ali Dussini. S pesmijo Cinca Marinca se spominjamo igralca, režiserja in književnika Franeta Miličinskega- Ježka, ki se je rodil na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Od leta 1936 je sodeloval v igralski družini Radia Ljubljana. Prvih oddaj se je tako spominjal Frane Miličinski Ježek je napisal je vrsto skečev, songov in humoresk, ki so leta 1951 izšle v knjigi 13 in ena. Zbirka pesmi "Ta svet je pesmi vreden" je izšla posmrtno.
Na današnji dan leta 1204 je v Kairu umrl sloviti judovski teolog in filozof Mojzes Maimonides, imenovan Rambam. Sestavil je zbornik judovskega prava v arabščini, združil je pravo in vero, v prepričanju, da judovske verske postave razodevajo božjo resnico. S knjigo Vodnik zmedenih je spodbudil judovske filozofe k temeljitemu preučevanju Aristotela. Danes se spominjamo avstroogrskega vojskovodje, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, plemenitega Bojne. Rodil se je na današnji dan leta 1856 v Umetiču pri Kostajnici na Hrvaškem. Leta 1914 je kot poveljnik tretje armade preprečil ruski prodor čez Karpate v ogrsko nižino. 27-ga maja 1915 je postal poveljnik armade na Soči, s katero je odbil kar 11 italijanskih ofenziv. Po vojni ga je Jugoslavija odklonila, Avstrija pa prezirala. Podrobneje o njem publicist Miro Simčič V Ljubljani je na današnji dan leta 1999 umrl politik Stane Dolanc. Bil je borec Šlandrove brigade, po osvoboditvi je delal kot vojaški tožilec in predaval na Višji artilerijski šoli. Leta 1958 je diplomiral na Pedagoški fakulteti in zatem predaval na Višji šoli za politične vede v Ljubljani. Leta 1969 se je izkazal v vodstvu Zveze komunistov Jugoslavije pri uresničevanju Titovih usmeritev. V arhivu hranimo posnetek govora Staneta Dolanca v Cerknem, ob 25-letnici združitve Primorske z matično domovino. Iz svetniške imena Lovrenc je Merku izpeljal tudi skupino priimkov Lovšín, Lušín in Lušína. Statistiki so našteli 573 Lovšínov, največ, 356, v jugovzhodni statistični regiji. Lušínov je 110, priimek Lušína pa je že statistično zanemarljiv. Lovšíne so fašisti poitalijančili v Luisi. V Aversi se je na današnji dan leta 1749 rodil skladatelj Domenico Cimarosa. Po šolanju na neapeljskem konservatoriju se je posvetil pisanju komičnih oper. Leta 1787 je na povabilo ruske cesarice Katarine druge odpotoval v Sankt Peterburg, kjer je 4 leta ustvarjal kot dvorni skladatelj. V tedanji ruski prestolnici je premiero doživela tudi njegova najbolj uspela opera Tajni zakon, ki so jo posneli solisti in orkester milanske Scale
V 79-em letu je na današnji dan leta 1804 v Königsbergu umrl filozof Immanuel Kant, ki je v knigah Kritika čistega uma in Kritika moči presoje raziskoval možnosti spoznanja in meril za človekovo ravnanje. Po nemški zmagi v bitki za Lodž se je položaj na vzhodni fronti ustalil na črti zahodno od Varšave do Karpatskih prelazov Dukla in Užok. Ruske enote pa so začele ogrožati severno Madžarsko. Na južni fronti se je glavnina avstroogrske vojske pospešeno umikala z ozemlja Srbije. V Gorici je na današnji dan leta 1924 umrl fotograf in založnik Anton Jerkič. Po realki v Gorici se je izobraževal na Madžarskem in leta 1891 v Gorici odprl svoj atelje, čez sedem let pa še v Trstu. Poleg portretov je upodabljal tudi krajine za razglednice, od leta 1905 tudi barvne. V vasi Rakovci pri Poreču se je na današnji dan leta 1939 rodil mornariški oficir in pisatelj Milan Rakovac. Že v osnovni šoli je objavil svojo prvo mladostniško zgodbo, ko je urejal šolski časopis Čir. Kot poročnik bojne ladje je poveljeval torpednemu čolnu, sledilo je obdobje novinarstva, ko je delal kot urednik Glasa Istre in politike, saj je bil v Pulju tudi namestnik predsednika občinskega sveta. Zatem se je posvetil književnosti. O istrskem značaju je tako razmišljal . V skupino priimkov, nastalih iz svetniškega imena Valentin, je Merku uvrstil skupinico priimkov Balantáj, Ballig, Balús in Báloh. Med 528 nosilci priimka Báloh jih največ, 233, živi v osredneslovenski statistični regiji. Fašisti so Bálohe poitalijančili v Ballori. Pevec Frank Sinatra se je rodil na današnji dan leta 1915 v Los Angelesu. Zaslovel je že leta 1942, ko se ga je oprijel vzdevek Glas. V svoji karieri je prodal več kot 60 milijonov plošč in posnel okrog 50 filmov. Prisluhnimo njegovi uspešnici My way
Za uveljavljanje fiziokratskih načel, po katerih državno bogastvo izvira iz zemlje, so na današnji dan leta 1764 v Celovcu ustanovili Kmetijsko družbo. Čez leto dni so jo ustanovili v Gorici in Gradcu, kasneje še v Ljubljani in v Trstu. Edinost je na današnji dan leta 1914 tako poročala z avstrijsko-ruskega bojišča: "Avstrijsko-ogrske in nemške čete so odbile jugozapadno od Pjotrkova preko Novega Radomskega v severni smeri prodirajoče ruske čete, dočim so nemške čete prisilile sovražnika, da se je umaknil. V zapadni Galiciji so istotako v teku večji boji. Odločitev še ni padla. V Karpatih se bojujejo naprej." Na Boldražu pri Metliki se je na današnji dan leta 1934 rodil elektronik in fizik Anton Mavretič. Po študiju v Ljubljani se je izpopolnjeval na Univerzi v Denverju ter na Syracusi v New Yorku in se kasneje zaposlil na inštitutu Massachusetts Institute of Technology, centru za raziskave vesolja. Tam je razvijal merilnike plazme za Voyagerjeve misije in medplanetarne merilne sisteme, o čemer je Štefanu Kutošu v oddaji Podoba znanja povedal Zatem je predaval v Bostonu. Po upokojitvi leta 1995 se je Anton Mavretič zaposlil v elektronski industriji. V skupino priimkov, nastalih iz poklicnih determinativov, je Merku uvrstil priimka Bájc in Bájec, ki ju je izpeljal iz glagola 'bajati'. Dobra tretjina od 957 nosilcev priimka Bájc živi v goriški statistični regiji. 582 je nosilcev priimka Bájec. Največ, 38 odstotkov, jih živi v osrednjeslovenski statistični regiji. Fašisti so ju poitalijančili v Bai ali Bassi. V Trebinju pri Šentilju ob Dravi je na današnji dan leta 1979 umrl skladatelj, organist, zborovodja in harmonizator ljudskih pesmi, Pavel Kernjak. Bil je skladatelj samouk, napisal je več kot sto pesmi. Izhodišče delovanja je našel v koroški ljudski pesmi. O svoji najbolj znani pesmi je ob 80-letnici v pogovoru z Lojzetom Kosom povedal
V Opatjem selu se je na današnji dan leta 1884 rodil politik Drago Marušič. Pravo je študiral v Gradcu in Pragi, kjer je vodil združenje jugoslovanskih akademikov. Leta 1914 je na fronti v Galiciji prebegnil na rusko stran in se priključil legiji prostovoljcev v Srbiji. Po prvi svetovni vojni je sodeloval na pariški mirovni konferenci in vodil jugoslovansko reparacijsko komisijo. Leta 1930 je postal ban Dravske banovine. Kasneje je predstavljal ministrsko skupino v vrhovnem plenumu Osvobodilne fronte. Zgodovinar Branko Marušič povedanemu dodaja Field-Marshal Wilhelm Leopold Colmar Freiherr von der Goltz, ki je bil vojaški guverner zasedene Belgije, je na današnji dan leta 1914 odpotoval v Istanbul, kjer je prevzel nadzor nad turško armado, saj je že leta 1988 pomagal turškemu cesarstvu reorganizirati armado po porazu v vojni z Rusijo. Leta 1915 je vodil 5. turško armado v bitkah z Britanci v Mezopotamiji, umrl je aprila leta 1916 v Bagdadu. V Čedadu so na današnji dan leta 1979 odkrili spomenik Ivanu Trinku. Neva Lukeš je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila Viljema Černa Iz svetniškega imena Joachim je Merku izpeljal skupino priimkov Juh, Júha, Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič. 65 nosilk ali nosilcev priimka Juh je enakomerno porazporejenih po vseh slovenskih statističnih regijah, pol manj je nosilk ali nosilcev priimka Júha, ki živijo večinoma v osrednjeslovenski statistični regiji. Priimki Júša, Júšič, Júško, Júk in Júkič so statistično zanemarljivi. Fašisti so jih poitalijančili v Ughi. Na današnji dan leta 1896 je v San Remu umrl izumitelj dinamita, Alfred Nobel, ki je večji del svojega premoženja prepustil skladu za nagrajevanje svetovnih znanstvenih in umetniških dosežkov. Prvič so Nobelove nagrade podelili leta 1901, na današnji dan leta 1954 jo je za roman Doktor Živago prejel ruski pisatelj Boris Leonidovič Pasternak. Larina pesem iz istoimenskega filma je postala svetovna uspešnica. Zaigral nam jo bo orkester Mauricea Jara
V Stockholmu se je na današnji dan leta 1594 rodil švedski kralj Gustavus II Adolphus. Njegova reorganizacije državne blagajne je omogočila Švedski, da postane velika sila. Z Gustavovo smrtjo je leta 1632 propadel veliki načrt za ustanovitev protestanske zveze pod švedskim nadzorom. Tržaška Edinost je na današnji dan leta 1914 izšla z naslednjimi naslovi na prvi strani: "Pri Lodzu slede Nemci hitro umikajočim se ruskim četam, V zapadni Galiciji postajalo boji vedno silnejši, V Srbiji se izvršuje grupiranje naših čet čisto nemoteno. " V Gorici je na današnji dan leta 1924 umrl šolnik in politik Ivan Berbuč. Na Dunaju je diplomiral iz matematike in fizike. Zatem je poučeval v Ljubljani, Gradcu in Gorici, kjer je urejal Sočo. Kot deželni poslanec je sodeloval pri pogozdovanju Krasa. Pomagal je ustanoviti Šolski dom. Kasneje je politično deloval v Slovenski ljudski stranki. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v Narodnih svetih za Goriško in Tržaško. Na današnji dan leta 1994 je naša radijska postaja v Brezovici pri Gradinu pripravila javno oddajo, katere cilj je bila dobrodelna akcija zbiranja denarja za obnovo ceste do Abitantov, kjer so tedaj živeli le še trije vaščani. Akcijo, ki jo je pripravil Miloš Ivančič, je tedaj podprl tudi kipar Jože Pohlen Abel je svetopisemsko ime. Merku je iz imena Abel, pri katerem lahko zaradi naglasa v rodilniku Abéla izpade začetni A-, izpeljal tudi priimke Bele, Belej, Belin, Belinc, Beljan. Statistiki so našteli 45 nosilcev priimka Beljan, dobri tretjini v jugovzhodni in osrednjeslovenski statistični regiji. Fašisti so Beljane poitalijančili v Bellani. V studiu Van Gelder v Englewoodu Cliffs je na današnji dan leta 1964 John Coltrane s svojim kvartetom posnel znamenito ploščo A Love Supreme. Plošča združuje hardbopovsko občutljivost in zametke free jazza, ki se mu je John Coltrane zapisal v svoji zreli dobi. Album je bil uspešnica, saj so prodali dobrega pol milijona izvodov
Papež Pij IX. je na današnji dan leta 1854 z bulo Ineffabilis Deus razglasil brezmadežno spočetje device Marije. Liberalci in razsvetljeni teologi so dogmo zavračali, papež pa je bil prepričan, da bo utrdila ugled in zavoljo mnogih znanstvenih spoznanj omajano avtoriteto Cerkve. Na današnji dan leta 1914 je britanska skupina velikih bojnih ladij v bitki pri Falklandskih otokih oziroma argentinskih Maldivih uničujoče porazila nemško vzhodnoazijsko eskadro križark nemškega viceadmirala Maximiliana von Speeja in se tako maščevala za poraz pri čilskem Coronelu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1929 rodil akademik, sociolog Veljko Rus. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral v Beogradu in doktoriral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Parizu ter na ameriških univerzah v Columbiji, Ann Arborju in Berkeleyju. Nato je bil predavatelj na Višji kadrovski šoli v Kranju, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Ob izidu knjige Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom je o samoupravljanju povedal V Komarni vasi se je na današnji dan leta 1944 rodil videast in računalniški animator Srečo Dragan. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi magistrski študij in kasneje tudi predaval. Umetniško je deloval v skupini OHO in leta 1969 soustvarjal prvi umetniški video v Jugoslaviji, česar se je leta 2008 tako spominjal/ dalet Med izpeljanimi oblikami imena Konrad je Merku navedel: Kunradič, Konračič, Koradin, ter krajši obliki Kunc in Konc. Zanje še pravi, da so da so bili v petnajstem stoletju krepko razširjeni po vsej Primorski. Danes se ustavimo pri priimku Koradin. Od 61 nosilk ali nosilcev so jih statistiki 34, kar je dobra polovica, našteli v goriški statistični regiji. V kalifornijski Ponomi se je na današnji dan leta 1949 rodil pevec, igralec in tekstopisec Tom Waits. Značilni glas je Tomu opredelil kariero, čeprav je uspešno deloval tudi kot komponist, tako muzikalov kot filmske glasbe. Sodelovanje s Frankom Zappo je še utrdilo njegov ironični odnos, ki posebej blesti v baladah. Prisluhnimo Dolgi poti domov Toma Waitsa
Papež Pij IX. je na današnji dan leta 1854 z bulo Ineffabilis Deus razglasil brezmadežno spočetje device Marije. Liberalci in razsvetljeni teologi so dogmo zavračali, papež pa je bil prepričan, da bo utrdila ugled in zavoljo mnogih znanstvenih spoznanj omajano avtoriteto Cerkve. Na današnji dan leta 1914 je britanska skupina velikih bojnih ladij v bitki pri Falklandskih otokih oziroma argentinskih Maldivih uničujoče porazila nemško vzhodnoazijsko eskadro križark nemškega viceadmirala Maximiliana von Speeja in se tako maščevala za poraz pri čilskem Coronelu. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1929 rodil akademik, sociolog Veljko Rus. Maturiral je v Ljubljani, diplomiral v Beogradu in doktoriral v Zagrebu. Izpopolnjeval se je v Parizu ter na ameriških univerzah v Columbiji, Ann Arborju in Berkeleyju. Nato je bil predavatelj na Višji kadrovski šoli v Kranju, na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Ob izidu knjige Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom je o samoupravljanju povedal V Komarni vasi se je na današnji dan leta 1944 rodil videast in računalniški animator Srečo Dragan. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi magistrski študij in kasneje tudi predaval. Umetniško je deloval v skupini OHO in leta 1969 soustvarjal prvi umetniški video v Jugoslaviji, česar se je leta 2008 tako spominjal Med izpeljanimi oblikami imena Konrad je Merku navedel: Kunradič, Konračič, Koradin, ter krajši obliki Kunc in Konc. Zanje še pravi, da so da so bili v petnajstem stoletju krepko razširjeni po vsej Primorski. Danes se ustavimo pri priimku Koradin. Od 61 nosilk ali nosilcev so jih statistiki 34, kar je dobra polovica, našteli v goriški statistični regiji. V kalifornijski Ponomi se je na današnji dan leta 1949 rodil pevec, igralec in tekstopisec Tom Waits. Značilni glas je Tomu opredelil kariero, čeprav je uspešno deloval tudi kot komponist, tako muzikalov kot filmske glasbe. Sodelovanje s Frankom Zappo je še utrdilo njegov ironični odnos, ki posebej blesti v baladah. Prisluhnimo Dolgi poti domov Toma Waitsa
Cesarica Marija Terezija je na današnji dan leta 1774 potrdila prvi Splošni šolski red v avstrijskih deželah. Tako je cesarstvo po razsvetljenskih načelih prevzelo temeljno pobudo za razvoj šolstva. Za vse otroke v cesarstvu so uvedli trivialke, glavne šole in normalke. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1919 rodil narodni heroj Darko Marušič. Po fašistični okupaciji je bil član sabotažne skupine v Šiški. Nato je bil med organizatorji Osvobodilne fronte. Februarja 1942 so ga poslali v Trst, kjer je ustanovil delavski krožek. Jeseni leta 1943 je postal politični komisar Tržaške divizije, nato namestnik komisarja Goriške divizije. Padel je 17. novembra leta 1943 v Lokovcu. Na vzhodni fronti so na današnji dan leta 1914 enote 9. armade nemškega cesarstva premagale enote ruske carske prve, druge in pete armade ter zasedle poljsko mesto Lodz. Na ruski strani se je borilo kar pol milijona vojakov, od katerih je bilo 90 tisoč ubitih, ranjenih ali zajetih. Na nemški strani se je bojevalo četrt milijona vojakov, imeli so 35 tisoč izgub. V Trstu so zavezniki na današnji dan leta 1945 prepovedali izhajanje Primorskega dnevnika. Znova je začel izhajati 23. decembra istega leta. Primorski dnevnik je nastal 13. maja 1945, vendar segajo njegove korenine še dlje v preteklost. V arhivu hranimo pričevanje Franceta Vrega o začetkih Partizanskega dnevnika, predhodnika Primorskega dnevnika Iz svetniškega imena Nikolaj, ki je pri Slovanih in ugrofinskih narodih postal Miklavž, je Merku izpeljal obširno skupino priimkov Miklávž, Míklavec, Miklávčič, Níkolič, Míkulič, Mikuluš, Míkluž, Míkuž, iz skrajšane imenske oblike pa Klavž, Kolavič, Kolávšič, Kolénc ter terska priimka Culino in Culetto, ki v poitalijančeni obliki ponavljata krajši furlanski imenski obliki Culín in Culét. Fašisti so jih poitalijančili v Miccoli, Di Nicola, Michelazzi, Nicolini ali Micoli. V New Yorku je na današnji dan leta 1949 umrl ljudski pevec in kitarist Huddie William Ledbetter - Leadbelly. Odraščal je na plantaži pri Moorringsportu v Lousiani. Zaslovel je z 12-strunsko kitaro, čeprav je igral še vrsto drugih instrumentov, od harmonike do klavirja in violine. John Lomax mu je pomagal do prvih posnetkov in plošč. Zaslovel je z ljudsko glasbo, gospelom in blues pesmijo. Prisluhnimo zimzeleni Hiši vzhajajočega sonca, ki je sicer doživela celo vrsto rockerskih priredb
Na današnji dan leta 1484 je papež Inocenc VIII. izdal bulo Summis desiderantes, s katero je inkviziciji naložil preganjanje čarovništva v Nemčiji, kar je bil uvod v enega od najhujših lovov na čarovnice v evropski zgodovini. Jugoslavija je na današnji dan leta 1919 podpisala Saintgermainsko mirovno pogodbo z Avstrijo in Italijo. Določila je razmejitev na Štajerskem. Za celovško kotlino so odložili odločitev do plebiscita. Mežiška dolina in občina Jezersko sta pripadli Jugoslaviji, Ziljska dolina z Beljakom Avstriji, Kanalska dolina in občina Bela Peč pa sta bili dodeljeni Italiji. Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom bo danes v Zagrebu poslavilo 85 jubile, o čemer podrobneje Agata Klinar Medakovič, tajnica sveta slovenske narodne manjšine Zagreb Na današnji dan leta 1964 so v Trstu slovesno odprli Kulturni dom, zgrajen po načrtih arhitekta Eda Mihevca. Po brezuspešnih prizadevanjih, da bi angloameriška vojaška uprava povrnila gmotno škodo, ki jo je povzročil fašizem s požigom Narodnega doma, je bil leta 1951 ustanovljen odbor za gradnjo novega Kulturnega doma. V arhivu hranimo izjavi Antona Vratuše ob obisku delegacije slovenske vlade v Furlaniji Julijski krajini in o tržaškem kulturnem domu v gradnji Priimek Sájovic je Merku izvorno uvrstil v skupino 'poklicni determinativi'. Sajovic torej predstavlja "sájavca ali sajavega človeka", kovača. Čeprav Merku pravi, da je Sájovic goriški metonimični priimek, pa statistični podatki kažejo drugače: od 663 nosilk ali nosilcev jih 309 živi v gorenjski statistični regiji, v goriški pa le dobra 2 odstotka. Fašisti so jih poitalijančili v Savini. Na Štjaku se je na današnji dan leta 1919 rodil duhovnik, glasbenik in germanist Mirko Rener. Po končanem goriškem bogoslovju je imel novo mašo v Desklah, kjer je kot študent vodil cerkveni pevski zbor. Zatem je kot kaplan delal v Komnu, po nemškem napadu in požigu vasi pa je odšel prostovoljno s farani v koncentracijsko taborišče v Neumarkt na Bavarsko. Po osvoboditvi je bil v Gorici stolni orglar in profesor petja. Na glasbeni akademiji v Torontu je diplomiral iz orgel in kompozicije. Nato je doktoriral iz angleškega in nemškega jezika ter predaval na univerzah v Marietti in Greensboru. Skladbo Mirka Renerja Zvezde gorijo je posnel tudi mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus pod taktirko Špele Filipič
Na današnji dan leta 1254 je bil Maribor v listini Gotfrida Mariborskega prvič omenjen kot mesto. Na današnji dan leta 1914 se je v Topolcu rodil polkovnik in tigrovec Alojz Zidar. Na pobudo Viktorja Bobka je deloval v Tigrovskih trojkah. Italijanski okupatorji so ga nasilno vključili v posebni bataljon, po pobegu so ga poslali na prisilno delo v Grčijo, kjer se je kmalu priključil partizanom. Alojz Zidar je o TIGR-u napisal vrsto člankov in knjig. V arhivu hranimo posnetek Zidarjevega pogovora z Viktorjem Hajno iz leta 1975 o pripravah na izdajo knjige Doživetja tigrovca partizana Na današnji dan leta 1914 je Nemško cesarstvo ustanovilo prvo enoto pomorskih letal. Kasneje so poskušali s pomočjo letal organizirati oskrbo s hrano enot na vzhodni fronti, a to ni delovalo zaradi hude zime. Po zasedbi Basre so britansko-indijske ekspedicijske enote pod poveljstvom generala Arthurja Barretta pregnale enote turškega cesarstva še iz Qurne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1924 rodil arhitekt in režiser Matjaž Klopčič. Na visoki tehniški šoli v Ljubljani je diplomiral iz arhitekture, nato pa je v Parizu študiral še filmsko režijo. Posnel je enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji v Ljubljani. Po projekciji filma Ljubljana je ljubljena ga je na festivalu v Portorožu leta 2005 pred mikrofon povabila Neva Zajc. Priimka Bártol in Bártelj je Merku izpeljal iz latinskega svetniškega imena apostola Bartolomeja. Statistiki so našteli 444 nosilk ali nosilcev priimka Bártol, ki je 745-i najpogostejši slovenski priimek. Kar 251 jih živi v jugovzhodni slovenski statistični regiji, v primorskih pa je njihovo število zanemarljivo. Priimek Bártelj se ne pojavlja ali je njegova pogostnost manjša kot pet, sporočajo statistiki. Fašisti so jih poitalijančili v Bartoli. Na današnji dan leta 1944 se je v Trstu rodil dirigent, publicist in organizator Janko Ban. Muzikologijo je študiral na univerzi v Parmi, solo petje pa na Glasbeni matici. Po diplomi na konservatoriju je delal kot dirigent in profesor. Na tržaškem radiu je pripravil vrsto oddaj o slovenskih glasbenikih in zborih. 35-o revijo Primorska poje je tako ocenil/ dalet Prisluhnimo sedaj pesmi Polka v izvedbi zbora Jacobus Gallus
Poroka Izabele Kastiljske, polsestre in dedinje vladajočega kralja Henrika IV., s Ferdinandom, prestolonaslednikom Aragonije, na današnji dan leta 1469, je bila temeljni kamen za združitev Španije. Državi sta sklenili personalno unijo, usklajevali sta moči za boj proti Mavrom v Andaluziji. V Ložu se je na današnji dan leta 1867 rodil pisatelj in dramatik Fran Miličinski. Po študiju prava na Dunaju je delal v pravosodju, tudi v Idriji in Ljubljani. V Narodni vladi SHS je bil poverjenik za socialno skrbstvo. Že kot dijak je pisal krajša humoristična besedila, obširnejše satirično družbenokritično besedilo so Muhoborci, vrh pa je dosegel z Butalci. Janez Miličinski se je leta 1972 tako spominjal očetovega pisateljskega dela General Živojin Mišić, poveljnik srbske prve armade, je zasnoval zmagovito strategijo v znameniti Kolubarski bitki, najprej se je odločil za taktični umik, preureditev enot z dodatno oborožitvijo na položaje zahodno od Gornjega Milanovca. Na današnji dan leta 1914 ob sedmih zjutraj so srbske sile začele protiofenzivo. O silovitosti protinapada priča podatek, da se je avstroogrski 15. korpus v 27-ih urah umaknil za 40 kilometrov. Na današnji dan leta 1984 se je v indijskem Bhopalu zaradi pokvarjenega ventila sprostilo skoraj 30 ton metilizocianita, sredstva za zaščito rastlin. Nesreča je terjala več kot 2 tisoč žrtev, oslepelo je skoraj 20 tisoč ljudi, rojevali so se novorojenčki z okvarami. Priimka Lípovšček in Lípovšek je Merku izvorno uvrstil v skupino priimkov, nastalih iz ledinskih imen, kar bi pomenilo, da so ti ljudje nekoč živeli ob kraju z lipo. Statistiki so našteli le 10 nosilcev priimka Lípovšček, in sicer po 5 v goriški in gorenjski statistični regiji. Kar 814 pa je nosilk ali nosilcev priimka Lípovšek. Fašisti so jih poitalijančili v Lippi ali Tigliani. Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič je začel študij glasbe kot obetaven pianist, vendar se je kmalu povsem predal komponiranju. Postal je eden najpomembnejših simfonikov 20. stoletja. Elemente evropske moderne glasbe je združeval z izvirno domišljijo in rusko narodno glasbo. Na današnji dan leta 1939 so v Moskvi prvič zaigrali 6. simfonijo. Prisluhnimo odlomku 3. stavka. Orkestru Slovenske filhamronije dirigira Samo Hubad
V Trstu je na današnji dan leta 1774 umrl škof Anton Janez Nep Herberstein. Izhajal je iz znane plemiške rodbine, ki je dala dva ljubljanska škofa, vrsto diplomatov in vojskovodij, svoje veje in gradove pa je imela v različnih deželah. Leta 1760 je Antona Herbersteina cesarica Marija Terezija imenovala za tržaškega škofa. Jurij Japelj, kaplan pri Svetem Antonu, mu je pomagal pri slovenskem uradovanju. Po maziljenju, ki ga je opravil papež Pij VII, se je na današnji dan leta 1804 francoski prvi konzul Napoleon Bonaparte v pariški stolnici Notre-Dame okronal za dednega cesarja Francozov. Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je ob tem takoj strgal posvetilo Napoleonu posvečene 3. simfonije, Eroice. V Škednju se je na današnji dan leta 1874 rodila učiteljica, pesnica, prevajalka in urednica Marica Gregorič Stepančič. Po končanem učiteljišču v Gorici je poučevala na Katinari in v rojstnem Škednju. Med počitnicami je prepotovala Evropo, o čemer je v Naši bodočnosti in Domu in svetu objavila vrsto potopisnih člankov. Po poroki z veletrgovcem Gracijanom Stepančičem je urejala ženski mesečnik Jadranka. Podrobneje o tem zgodovinarka Marta Verginella Na današnji dan leta 1914 so enote avstroogrske armade vkorakale v Beograd. Med vojaki, ki so bili 12 dni v glavnem srbskem mestu, je bil tudi Ciril Prestor, ki je v svoj dnevnik zapisal:"Na begu proti meji pribežali v Beograd. Poleg dvora si zakurili ogenj in se greli". Na slovenskem redek priimek Blágošič je Merku uvrstil v skupino srednjeveških tržaških priimkov slovanskega izvora, ki jasno kažejo južno poreklo priseljencev. Priimek Blágošič se ne pojavlja ali pa je njegova pogostnost manjša od pet, so zapisali statistiki. Fašisti so ga poitalijančili v Belasco. V Berlinu je na današnji dan leta 1774 umrl skladatelj in organist Johann Friedrich Agricola. V Leipzigu je študiral pravo in z Johannom Sebastianom Bachom študiral tudi glasbo. Kasneje se je preselil v Berlin, kjer se je uveljavil kot organist, postal je skladatelj in vodja dvornega orkestra kralja Friderica. Prisluhnimo odlomku sonate
Zaradi posledic padca v morje med nevihto je na gradu Hordaland na jugozahodu Norveške na današnji dan leta 1374 umrl norveško-švedski kralj Magnus Eriksson. Nekaj časa je bil tudi suveren s srebrom bogatih nahajališč danske pokrajine Skane, v bitkah z Novgorodom pa si je prilastil tudi večji del Finske. Na današnji dan leta 1914 se je začela huda bitka za Limanowo, 40 kilometrov vzhodno od Krakova. V hudih spopadih, ki so trajali do 13. decembra, so se morale ruske enote umakniti. Na današnji dan leta 1918 je nastala nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Beogradu jo je, v navzočnosti delegacije narodnega sveta in srbske vlade, v imenu kralja Petra razglasil regent Aleksander Karađorđević. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1934 rodil oceanograf Jože Štirn. Že kot študent se je pridružil potapljaškim ekspedicijam profesorja Ivana Kuščerja po Jadranu, o čemer je leta 2003 povedal Leta 1960 je organiziral prvo ekspedicijo na Rdeče morje. Leta 1964 je sodeloval pri ustanavljanju Zavoda za raziskovanje morja v Piranu. Je član Evropske ekološke akademije v Tubingenu in zaslužni profesor Mednarodne univerze o morju v Nici. Na današnji dan leta 1974 je tedanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito v Krškem položil temeljni kamen za prvo jedrsko elektrarno v tedanji državi. Podrobneje o tem Stanislav Rožman, predsednik uprave elektrarne od leta 1988 Konkeretn korak k ustanavljanju Univerze na primorskem je bila usanoitev znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru, o čemere je leta 1994 zgodovinar Drako Darovec povedal "Če je Skočáj, enostavno, dolžina, ki jo premostim s korakom, pomeni Skočír "drobnega, jezljivega, vzkipevajočega človeka," je zapisal Merku. Od 360 nosilk ali nosilcev jih 220, skoraj 60 odstotkov, živi v goriški statistični regiji. Fašisti so ga poitalijančili v Scozzieri. V gledališču Liberty na Broadwayju v New Yorku so na današnji dan leta 1924 krstno uprizorili musical Lady Be Good. Guy Bolton in Fred Thompson sta napisala ganljivo zgodbo o revni sestri in bratu, glasba je delo Georga, rime pa Ire Gershwina. Fred in Adele Astaire sta v njem nastopila kar 330-krat, po predlogi so posneli film. Prisluhnimo odlomku musicala s plošče, ki jo je posnel Glenn Miller s svojim orkestrom
Danes se spominjamo znamenitega britanskega politika in vodje zmagovite koalicije v vojni proti nacifašizmu. Winston Leonard Churchill se je rodil na današnji dan leta 1874 v Blenhein Palacu pri Woodstocku. Po končani vojaški akademiji je bil častnik, v spodnji dom britanskega parlamenta pa je bil prvič izvoljen leta 1900, leta 1940 je postal ministrski predsednik, ko si je prislužil svetovno slavo z odločnim odporom Hitlerju. Po zmagi je tako prebral poslanico in se v zgodovino zapisal s prstnim znakom Victory/ dalet Anekdota: Velikega britanskega državnika in pisatelja Winstona Churchilla je mlajši sorodnik prosil, naj mu razloži, kaj pravzaprav pomeni, da si diplomat. Churchill se je se malo zamislil in rekel: »Diplomat, dragi moj, je človek, ki zapravlja čas za reševanje sporov, katerih nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo diplomatov.« Srbske enote so se na današnji dan leta 1914 začele umikati iz Beograda in za seboj porušile cestne in železniške mostove in viadukte. Avstroogrska okupacija je trajala samo do 15. decembra, zmagovitega konca Kolubarske bitke za srbsko vojsko. Nad Staro Sušico je na današnji dan leta 1944 padel delavec, tigrovec in partizan Frane Zafred. Že kot mlad fant se je zaposlil v ladjedelnici v Trstu in Tržiču. Sodeloval je z organizatorjem Tigra Jožetom Vadnjalom iz Zagorja in Viktorjem Bobkom iz Trnovega. Fašistična policija je večkrat preiskala njegov dom, zaprt je bil tudi z obtoženci na drugem tržaškem procesu, a se je izmotal z deportacijo. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom. Ko sta se Janezom Pereničem iz skrivališča napotila v vas, so nanju iz zasede streljali Nemci. Frane Zafred je obležal mrtev, težko ranjeni Janez Perenič je ozdravel. Drobnemu človeku so na Vipavskem rekli Tróha, je zapisal Merku. Z izjemo Koroške in Savinjske doline pa je ta priimek razširjen po vsej Sloveniji. Statistiki so jih našteli 583. Fašisti so priimek poitalijančili v Trocca. V Ebersteinburgu je na današnji dan leta 1954 umrl dirigent in skladatelj Wilhelm Furtwängler. Odraščal je v Münchnu, kjer se je že kot mlad fant navdušil za Beethovna. Zanimivo je, da je poprijel za dirigentsko paličico, da bi vodil prve izvedbe svojih sklad, vendar se je v zgodovino zapisal kot največji dirigent 20. stoletja. Prisluhnimo Brahmsovemu Madžarskemu plesu številka 1, ki ga je posnel z dunajskimi filharmoniki
Na današnji dan leta 1814 so v Londonu prvič natisnili časnik The Times na hitrem valjnem stroju za rotacijski tisk. Nemški tiskar Friedrich Koenig je stroj patentiral v Londonu in ga zgradil v sodelovanju z mehanikom Andreasom Baurjem. Na današnji dan leta 1899 se je v Cerknem rodil profesor Andrej Kobal. Leta 1921 se je izselil v Združene države Amerike, ob delu je študiral in uspešno ubranil disertacijo z naslovom Demokratični poskusi v podonavskih državah. Po japonskem napadu na Pearl Harbour je sprejel ponudbo Pentagona za psihološko vojno službo, delal pa je tudi v obveščevalni službi in uspel preprečiti bombardiranje Ljubljane in Zagreba. V Kolubarski bitki so bili Srbi že na robu poraza, saj je na današnji dan leta 1914 vlada z vrhovnim poveljstvom med zasedanjem v Valjevu že analizirala predlog vojvode Radomira Putnika o predaji, saj so se avstro-ogrske enote bližale Beogradu. V Abidžanu na Slonokoščeni obali, kjer je oče delal za Splošno plovbo, se je na današnji dan leta 1974 rodil ekonomist Gregor Veselko. Po diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je specializacijo opravil na Inštitutu za transport in pomorski menedžment v Antwerpnu, leta 2006 je na Fakulteti za pomorstvo in promet doktoriral. Zaposlil se je na Intereuropi, od leta 2006 je delal kot izvršni direktor, leta 2009 pa je postal direktor Luke Koper, ko je tako predstavil poslovni načrt družbe za leto 2010. Gregor Veselko trenutno dela ko vodja operative PORT-Line v koprskem Actualu. Iz prvotnega slovanskega imena Rad je Merku izpeljal kar čedno skupino priimkov: Radinja, Rádica, Rádovič in Rádman. Danes se ustavimo pri priimku Rádovič, ki je dokaj redek. Statistiki so jih našteli 65, od tega le 3 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so jih poitalijančili v Radoni. Zaradi posledic raka na grlu je na današnji dan leta 1924 v Bruslju umrl skladatelj Giacomo Puccini. Že leto po študiju kompozicije na konservatoriju v Linau je napisal operni prvenec Le Villi in navdušil tudi založnika Ricordija. Zaslovel je s prijetno melodiko, tako, da so njegove znamenite arije postale simbol popularne kulture. Arijo Rudolfa iz opere La Boheme je posnel tenorist Rajko Koritnik, ob spremljavi orkestra tedanjega Radia Ljubljana z dirigentom Urošem Prevorškom
V Osaki je na današnji dan leta 1694 umrl oče haikuja Mastuo Munefusa. Že kot otroka so ga imenovali po bananinem drevesu - Basho. Študiral je zgodovino, zen filozofijo in klasično kitajsko poezijo. Od leta 1667 je živel v Edu, današnjem Tokiu, kjer se je preživljal od darov učencev, in kjer je napisal prve haikuje, med drugim tudi znamenitega: "Pazi kresnica /umazan je zrak/ velemesta". Trgovski dom v Gorici, delo slavnega arhitekta Maksa Fabianija in nekdanji simbol slovenske prisotnosti v Gorici, praznuje 110-to obletnico. Podrobneje o tem Aldo Rupel v pogovoru z Natašo Uršič Prva svetovna vojna je na današnji dan leta 1914 segla tudi v Afganistan, kjer so strateško točko nad reko Tochi v severnem Waziristanu skušale zasesti turško-nemške note, vendar so jih ustavile indijsko-britanske enote. Po oktobrski revoluciji leta 1917 in v skladu z Deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe se je Finska odcepila od Rusije. Pod njenim okriljem je bila vse od leta 1809, vendar je obdržala lastno ustavo in določeno samostojnost. V Zadlogu pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1954 rodil teolog in slikar Ivan Marko Rupnik. Leta 1977 se je vpisal na likovno akademijo v Rimu, zatem je na Gregoriani doktoriral. Izdelal je tudi znameniti mozaik v novi vatikanski kapeli Odrešenikove matere, posvečeni papežu Janezu Pavlu drugemu. Za to delo je leta 1999 prejel Prešernovo nagrado in ob tej priložnosti dejal Za priimek Pégan je Merku zapisal, da gre za tipični kraški priimek, v katerem se skriva prvotno nemško ime. Izglasni -n je posebnost kraškega narečja, saj drugje v Sloveniji srečamo v preteklosti še ime Pegam, ki je ohranil zgodovinski končni -m. Zanimivo, da so jih statistiki našteli 269, od tega največ 96 v goriški in 93 v istrsko-kraški statistični regiji. Fašisti so Pegan poitalijančili v Pegani. V Lukanji vasi se je na današnji dan leta 1954 rodil tenorist Zdravko Pergar. Odraščal je v Lokavcu pri Ajdovščini, pel je v zboru Srečko Kosovel. Od leta 1977 dela v ljubljanski operi. Ob 25-i obletnici svojega opernega dela je tako povzel navezanost na Vipavsko dolino. Iz zgoščenke Slovenskih ljudskih pesmi prisluhnimo pesmi Pod Čavnom visokim prebivam. Zdravka Pergarja na klavirju spremlja pianist Matija Cerar.
Zahodni svet se bo na silvestrovo poslovil od starega leta in pričakal leto 2015. Judi in muslimani datum zadnjega dne leta določijo po luninem koledarju, za Kitajce pa se novo leto začne med koncem januarja in koncem februarja. V New Yorku so na današnji večer leta 1904 na trgu Times, kasneje bolj znanemu kot Longacre, prvič pripravili javno praznično pričakovanje novega leta. V Idriji se je na današnji dan leta 1909 rodil učitelj, tigrovec in muzejski ravnatelj Srečko Logar. Fašistična policija ga je izključila iz učiteljišča in izgnala iz Tolmina, šolanje je nadaljeval v Gorici, kjer se je pridružil tigrovcem. Posebno sodišče ga je v Rimu obsodilo na osemletno zaporno kazen. Po amnestiji leta 1932 je pobegnil v Jugoslavijo. Nemci so ga kot vojnega ujetnika poslali na prisilno delo. Pred koncem vojne je pobegnil in na Golniku pomagal partizanom. Po osvoboditvi je bil v Idriji referent za prosveto in kar 20 let ravnatelj mestnega muzeja. Podrobneje o njem kustos Darko Viler Edinost je v svoji zadnji številki leta 1914 objavila tudi Cesarjevo armadno povelje, v katerem Franc Jožef ugotavlja, da se že pet mesecev nahaja monarhija v vojni proti mogočnim sovražnikom, ki je bila vsiljena njej in njenim zvestim zaveznikom. "Hvaležno se spominjamo mnogih, ki so žrtvovali na krvavem bojišču svoje življenje za pravično stvar. Z najtoplejšim priznanjem pozdravljam vse Moje junake z željo, da privedo novo leto z božjo pomočjo do zmage". Silvester izhaja iz latinskega imena Silvestrus. Povezujejo ga s pridevnikom silvestris "gozdni, v gozdu živeč", to je "gozdni prebivalec, hostnik". Zato imenu Silvester ustreza slovensko ime Gozdoslav, zapisano v čitalniški dobi. Statistiki so našteli le 15 nosilcev priimka Silvester, skoraj polovico v jugovzhodni statistični regiji. V Trnovem se je na današnji dan leta 1914 rodil tenorist Janez Lipušček. Po dveh letih gimnazije je postal mehaniški vajenec in pel v trnovskem kvintetu. Šolal se je pri Juliju Betetu, tako so ga sprejeli v operni zbor, leta 1942 je prvič nastopil kot Rudolf v operi La Boheme in kmalu postal prvak ljubljanske opere. V Slovenskem oktetu je pel od ustanovitve do leta 1966 in mu kot njegov prvi glas dal poseben pečat. Janezu Lipovščku prisluhnimo v pesmi indijskega gosta iz opere Sadko Nikla Rimskega Korsakova ob spremljavi okrestra RTV Ljubljana pod taktirko Jakova Cipcija
Neveljaven email naslov