Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
V Sloveniji danes zaznamujemo dan reformacije, praznik, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-em stoletju. Slovenci hkrati praznujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Osrednja državna proslava je bila sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, danes pa so bila v evangeličanskih cerkvah bogoslužja. Drugi poudarki oddaje: - Število smrtnih žrtev uničujočih poplav v Španiji se je zvišalo na 158. - Zaradi usmrtitve nemško-iranskega državljana skrhani odnosi med Berlinom in Teheranom. - V Benečiji opažajo vse šibkejši stik s slovenskim jezikom, težava je tudi izseljevanje.
Neurja in poplave na vzhodu Španije so po najnovejših podatkih zahtevali več kot 70 smrtnih žrtev. Medtem ko reševalci iščejo pogrešane in se skušajo prebiti do nedostopnih območij, oblasti opozarjajo, da so razmere še vedno resne. Premier Pedro Sanchez je pozval prebivalce, naj ostanejo pripravljeni, saj neurje divja še naprej. V Andaluziji in Valenciji zdaj velja oranžno vremensko opozorilo, v več drugih regijah pa rumeno. Ostali poudarki oddaje: - Evropska komisija v poročilu o širitvi Unije oštela Gruzijo. - Varnostni svet od Izraela enotno zahteval, da ne ovira človekoljubne pomoči za Gazo. - Na Kozjaku pred graditvijo hidroelektrarne zaplet z zasebnimi zemljišči.
Medtem ko je nemška koalicija neenotna glede ukrepov, ki bi preprečili izgubo konkurečnosti največjega evropskega gospodarstva, ohaljanje nemške avtomobilske industrije že vpliva na slovensko proizvodnjo. Več podjetij je napovedalo oziroma uresničilo krčenje, zapiranje ali selitev proizvodnje. Ministrstvo za delo je med ukrepi navedlo subvencionirano shemo krajšega delovnega časa. V oddaji tudi o tem: - Hujše kršitve delovnopravne zakonodaje po novem obravnava posebni sektor za prednostno odzivanje. - Izraelski napadi na Gazo in vzhodni Libanon zahtevali več kot 160 življenj. - Rusija izvedla že druge vojaške vaje z jedrskim orožjem v dveh tednih.
Minister za finance Klemen Boštjančič, predstavnik Skupnosti občin Slovenije Gregor Macedoni ter predstavnik Združenja mestnih občin Samo Turel so podpisali dogovor o višini povprečnine. Ta bo prihodnje leto dobrih 771 evrov, leta 2026 pa nekaj več kot 775 evrov. Obe strani sta dogovor, ki ga ni podpisalo Združenje občin Slovenije, označili za kompromis. Dogovor je na dopisni seji že potrdila vlada, odzivi v občinah so po večini pozitivni. V oddaji tudi o tem: - Ob napredovanju izraelskih sil naj bi bilo na severu Gaze ujetih 100 tisoč civilistov - Domnevno ukradene volitve v Tbilisiju na ulice pognale več tisoč podpornikov opozicije - Zaradi krize evropske avtomobilske industrije so jutri v Nemčiji napovedani protesti delavcev
Iranski predsdnik Masud Pežeskjan je v odzivu na včerajšnji izraelski povračilni napad sporočil, da ne iščejo vojne, a se bodo primerno odzvali. Iranske oblasti so zaradi izraelskega napad pozvale k sklicu nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ta bo zasedal jutri. Izrael je medtem danes silovito napadal predvsem sever Gaze, ubitih je bilo skoraj 50 ljudi. V oddaji pa tudi o tem: - Opozorila o pomanjkljivostih parlamentarnih volitev v Gruziji, na katerih je slavila vladajoča stranka - Volitve v Bolgariji zaznamovane z nizko volilno udeležbo in naveličanostjo volivcev nad politiko - Letošnji pridelek oljk sicer dober, a iz njih priteče manj olja kot običajno
Izrael je ponoči bombardiral vojaške objekte v Iranu in pri tem ubil dva vojaka. Večina meni, da napad ni bil tako uničujoč, kot so nekateri pričakovali po začetku oktobra, ko je na Izrael padlo več kot 200 raket. Svetovni politiki zdaj pozivajo Iran, naj se vzdrži odgovora. Ravnanje Teherana bo verjetno odvisno tudi od drugega dogajanja na Bližnjem vzhodu. V oddaji tudi o tem: - Zaradi ukrajinskih beguncev v nemških šolah kadrovska in prostorska stiska - Predsednica Evropske komisije Von der Leyen Kosovu napovedala do 880 milijonov evrov za gospodarsko rast. - Krajane ob trasi drugega tira zanima, kdaj bodo dobili poplačano škodo zaradi miniranja v predorih.
Med zdravniki je se stopnjuje nezadovoljstvo glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Označujejo jo kot idološki poskus reševanja težav. Ta bo prinesel škodljive posledice, če sočasno ne bo reševanje ostalih vprašanj v zdravstvu, je danes na obisku pri premieru Robertu Golobu opozorila tudi predsednica Zdravniške zbornica Bojana Beovič Druge teme: - Opozorila Združenih narodov: na severu Gaze iz dneva v dan huje - Severna Koreja trdi, da je kakršnakoli napotitev njenih vojakov v Rusijo v skladu z mednarodnim pravom - Ob evropskem dnevu pravosadja vrhovno sodišče odprlo vrata obiskovalcem: stik z državljani je pomemben
Državni zbor je preklical referendum o drugem bloku krške nuklearke. Preklic referenduma je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, saj je po njenem mnenju za takšen referendum treba imeti bistveno več informacij. Vlada medtem zagotavlja, da se postopki glede JEK 2 nadaljujejo in jih preklic referenduma ne bi smel oteževati. Ostali poudarki oddaje: - Na konferenci za Libanon zbrali več kot 900 milijonov evrov za humanitarno in vojaško pomoč. - Pošta Slovenije: opozorila sindikata o kadrovski stiski so nepotrebno stopnjevanje pritiska. - Celjski in ljubljanski nogometaši nocoj v boj za prvi zmagi v konferenčni ligi.
Začeli so se postopkovni koraki za preklic referenduma o novi jedrski elektrarni v Krškem. Odlok o preklicu je danes brez glasu proti potrdil parlamentarni odbor za infrastrukturo, jutri bo o tem odločal še državni zbor. Druge teme: - Koalicija presenečena nad izbiro kandidata za novega guvernerja Banke Slovenije Antona Ropa. - Izrael nadaljuje napade v Gazi in Libanonu, Hezbolah potrdil smrt Safidina, naslednika Nasrale. - Voditelji članic skupine največjih gospodarstev v vzponu za dejavnejše reševanje konfliktov po svetu
Posvetovalnega referenduma o JEK 2 ne bo. Poslanske skupine Svoboda, SDS, SD in NSi ter poslanca narodnih skupnosti so v državni zbor vložili predlog odloka za njegovo razveljavitev. Kljub včerajšnji drami in ostrim besedam so se danes poenotili v zvezi z razlogi; zaradi medijskih objav in očitkov obstaja dvom o tem, da bi lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločili o vprašanju. Zaradi odločitev pet pred 12-to je že nastalo nekaj stroškov, lahko bi bilo še huje. Drugi poudaki oddaje: - Vlada in sindikati parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor - Novi izraelski napadi na libanonsko prestolnico Bejrut - Nagrada Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Protideževni juhi
Posvetovalni referendum o graditvi drugega bloka jedrske elektrarne Krško visi v zraku. Potem ko je preklic referenduma predlagala SDS, se pojavljajo dvomi tudi v vrstah koalicije. Referendumu od začetka nasprotuje Levica, pomisleke imajo zdaj, kot kaže, tudi v SD. Prav zdaj o vprašanju referendum da ali ne razpravljajo tudi v Gibanju Svoboda. Drugi poudarki oddaje: - Sever Gaze zaradi izraelskih napadov praktično brez humanitarne pomoči - V Nemčiji vse več groženj s terorističnimi napadi na izraelske ustanove - Rehabilitacija po možganski kapi v izolski bolnišnici tudi ob pomoči virtualne tehnologije
Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28. Ljubljanski maraton, je končan. Skupno je po ulicah prestolnice teklo več kot 21 tisoč tekačic in tekačev; od profesionalcev do najmlajših. Nekateri so tekli prvič, drugi so že pravi veterani. V oddaji tudi: - Upanje za premirje v Gazi ugaša z vsakim novim smrtonosnim izraelskim napadom - V Novi Gorici uspešno dezaktivirali letalsko bombo iz druge svetovne vojne, številne so zakopane tudi v Mariboru - Prvi koncert nove izvedbe Jazz Ars All Stars v znmenju japonskega jazza
Ljubljana je ta konec tedna v znamenju teka. Danes so se na ulice odpravili najmlajši, osnovnošolci in srednješolci. Odrasli bodo na svoj račun prišli jutri na rekreativnem teku, polmaratonu in maratonu; prijavljenih je več kot 15 tisoč 200 tekačev, skoraj 2 tisoč več kot lani. V oddaji tudi: - Ob stopnjevanju napadov na Gazo in Libanon Erdogan Izrael obtožil genocida - Matej Tonin, sicer edini kandidat, dobil še četrti mandat na čelu stranke NSi - Vlada na področju kmetijstva predlaga več proračunskih sredstev za znanost in inovacije
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ključne obrestne mere v evrskem območju so nižje za 0,25 odstotne točke po današnji odločitvi Evropske centralne banke, ki je zasedala na Brdu pri Kranju. Glavni cilj zniževanja obrestnih mer je umiriti inflacijo, ki se približuje zaželenim ravnem. ECB zdaj skrbijo predvsem tveganja zaradi mednarodnih konfliktov, ohlajanje evropskega gospodarstva pa po njihovem ne bo kritično. Drugi poudarki oddaje: - V izraelskem napadu naj bi bil ubit vodja Hamasa Jahja Sinvar. - Obrambni ministri Nata v Bruslju o ukrajinskem načrtu za zmago proti Rusiji. - V Sloveniji pod pragom revščine lani 264 tisoč ljudi, po večini upokojencev.
Potem ko je policija v zadevi domnevnega vplivanja na njeno delo vložila kazensko ovadbo zoper premierja Roberta Goloba, je ta očitke pričakovano zavrnil. Odgovornost za dogajanje je pripisal nekdanji ministrici Tatjani Bobnar in ob tem poudaril, da gre za politični boj užaljene političarke. Bobnarjeva vztraja pri svojih izjavah o Golobovem vmešavanju v kadrovanje v policiji. Poslanke in poslanci Svobode so dogajanje ob kazenski ovadbi pospremili s komentarjem, da gre za napad na premierja Goloba in rušenje vlade. Medtem v SD-ju in Levici od premierja Goloba pričakujejo dodatna pojasnila. Druge teme: - Palestinske oblasti pozivajo k vzpostavitvi človekoljubnega koridorja na severu Gaze. - Generalni sekretar zveze Nato: Postopek pridruževanja Ukrajine zvezi Nato je nepovraten. - Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel po uveljavitvi novosti v zdravstvu pričakuje nihanje sistema.
Graditev mariborske onkologije se še naprej zapleta, zaradi zamud naj bi se še podražila. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je od Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu zahtevala, da ji še danes predloži dokumentacijo o širitvi omenjenega oddelka in odkupa stanovanj na Masarykovi. Druge teme: - V Združenih državah Izrael pozvali k nujnim ukrepom za izboljšanje človekoljubnih razmer v Gazi. - Srbski zunanji minister Đurić: Srbija bi lahko bila pripravljena na članstvo v Uniji do leta 2027. - V okviru sejma mobilnosti v Mariboru predstavili priložnosti za mednarodne izmenjave.
Napadi izraelskih sil na mirovnike Združenih narodov so v mednarodni javnosti sprožili ostre odzive. K ustavitvi napadov na ljudi pod modrimi čeladami so v skupni izjavi pozvali tudi zunanji ministri Evropske unije. Irski zunanji minister Micheal Martin je na vprašanje, kaj želi Izrael doseči s svojimi dejanji, dejal, da si prizadeva z območja pregnati mednarodne oči in ušesa ter si s tem zagotoviti proste roke. Drugi poudarki: - V Berlinu nova prizadevanja za vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. - V Novi Gorici in Kopru predstavili poskusni izračun vrednosti nepremičnin. - Začela se je nacionalna akcija za večjo varnost pešcev v prometu.
Izraelska vojska nadaljuje napade na položaje Hamasa v Gazi in položaje Hezbolaha v Libanonu. Iz Združenih narodov so sporočili, da so izraelske sile s tanki vdrle v oporišče mirovnih sil na jugu Libanona in pri tem uničile glavni vhod. Izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja pri njihovem umiku. Po njegovih besedah obžalujejo poškodbe pripadnikov mirovnih sil in si prizadevajo, da bi jih preprečili. Kot je dejal, bi bilo najbolje, da jih umaknejo z nevarnega območja. Druge teme: - Na zdravljenje v Slovenijo prispela skupina desetih hudo poškodovanih otrok iz Gaze - Nemška vlada pred izzivom, kako povečati gospodarsko rast - Slovenska nogometna reprezentanca na četrti tekmi lige narodov v Almatyju premagala Kazahstan z 1:0
Kolesarski superzvezdnik Tadej Pogačar je še četrtič zapored zmagal na dirki po Lombardiji, zadnjem tako imenovanem spomeniku sezone. To je končal na enak način, kot jo je začel, z dolgim samostojnim pobegom po italijanskih cestah, potem ko je marca zmago slavil na makadamski klasiki Strade Bianche. Takrat pa ni nihče slutil, da bo to ena najdominantnejših sezon v zgodovini kolesarskega športa. V oddaji tudi o tem: - Ob krvavem dnevu v Gazi in Libanonu novi napadi na tamkajšnje mirovne sile - Poljska bi začasno ukinila pravico do azila - Na Floridi najmanj 17 mrtvih po divjanju orkana; v Bosni in Hercegovini 24 smrtnih žrtev poplav
Neveljaven email naslov