Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6701 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Izraelska vojska je izvedla podoben napad na Bejrut kot julija, v katerem je bil ubit najvišji vojaški poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr. V današnjem je - po lastnih navedbah - ubila njegovega naslednika, Ibrahima Akila. V napadu je bilo ubitih še najmanj sedem ljudi in ranjenih več kot 50. V oddaji še: - Za predložitev dokazil o porabljenem denarju za obnovo v ujmi poškodovanih stanovanj štirje meseci. - Glavna gradbinca pri projektu drugi tir grozita z ustavitvijo del, če že opravljena ne bodo ustrezno plačana. - Davek na nepremičnine na Hrvaškem predvsem za tiste, ki jih kratkoročno oddajajo turistom. - Ponoči in jutri na Primorskem jasno, oblaki se bodo čez dan razkadili tudi drugod.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah napoveduje maščevanje za množične eksplozije komunikacijskih naprav gibanja, v katerih je bilo ubitih več 10 njegovih pripadnikov, več tisoč pa je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je dejal, da je Izrael s svojimi dejanji včeraj in v torek prekoračil vse meje dopustnega in dodal, da gre za vojno napoved nedvisnosti Libanona in Libanoncem. Izraelski obrambni minister Joav Galant pa medtem sporoča, da bodo v boju proti Hezbolahu neizprosni. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: mir ima ceno, ki jo moramo biti pripravljeni plačati. - Strateški svet za zdravstvo prepričan, da je reforma v zdravstvu nujna. - Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos za drugačen pristop k širitvi povezave.
Iz Libanona znova poročajo o eksplozijah komunikacijskih naprav šiitskega gibanja Hezbolah, v katerih je bilo ubitih več ljudi, več sto je ranjenih. Libanonsko zunanje ministrstvo opozarja na resnost incidenta in svari pred širitvijo vojne v regiji, Hezbolah pa napoveduje maščevanje. V oddaji tudi: - V državnem zboru predstavitev kandidatke za evropsko komisarko pristojnemu odboru - Ob več državah srednje Evrope se z neurji in poplavami spopada tudi Italija - Številni Ribničani podprli župana pri urejanju romske problematike
Kadrovski sestanek koalicije je prinesel ime kandidata za novega obrambnega ministra. Premier Robert Golob na tem položaju vidi vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Nekoliko presenetljivo je premier naznanil tudi, da je s položaja odstopil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. V oddaji tudi o tem: - Evropski resor za širitev po mnenju koalicije priznanje za Slovenijo, za opozicijo skromen in omejen. - V istočasnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu ubitih najmanj osem in ranjenih skoraj tri tisoč pripadnikov Hezbolaha. - Onkološki inštitut: prostorska stiska ogroža kakovostno oskrbo in varnost pacientov.
V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru
Danes je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim obeležujemo dan, ko je natanko pred 77-imi leti začela veljati mirovna pogodba, s katero je Primorska postala del Slovenije. Pred tem je več kot 20 let preživela pod nacifašizmom, tamkajšnji slovenski uporniki pa so bili prvi borci proti fašizmu v Evropi. Osrednja proslava ob prazniku prav zdaj poteka v Vipavi. Druge teme: - V srednji Evropi svarila, da kljub obsežnim poplavam najhujše še prihaja - Na Hrvaškem bo zaživela aplikacija za nakup neprodane hrane iz pekarn in restavracij - V slovenski Istri več primerov nalezljive kožne bolezni impetígo
Močne padavine, ki so zajele osrednjo Evropo, so do vrha napolnile številne reke, ki zdaj poplavljajo. Marsikje so padle rekordne količine padavin, na Poljskem denimo več kot leta 1997, ko so jo prizadele tako imenovane tisočletne poplave. V Romuniji so vode zahtevale štiri smrtne žrtve, narasle vode pa grozijo tudi Češki, kjer je doslej brez elektrike ostalo več 10 tisoč gospodinjstev. Kot je dejal okoljski minister Petr Hladik, so sprejeli številne ukrepe in upajo, da se bodo tako izognili najhujšemu, a ob tem ne izključuje evakuacij prebivalcev ob rekah. Druge teme: - Iran ob novih sankcijah Zahoda še naprej zanika dobave orožja Rusiji - Italijanski predsednik Mattarella v Furlaniji - Julijski krajini počastil spomin na partizanske upornike - Kajakaši in kanuisti na svetovnem pokalu v Ivrei osvojili eno prvo in dve tretji mesti
Ekonomsko socialni svet se je danes sešel na prvi seji po poletnem premoru. Člani so največ pozornosti namenili vladnemu predlogu davčnih sprememb. Delodajalci in delojemalci se glede večine točk razhajajo, so pa oboji nasprotovali predlogu usklajevanja dohodninskih razredov in olajšav. Drugi poudarki: - Washington in London danes o dobavi raket dolgega dosega Ukrajini. - Združene države napovedale 100-odstotno carino na kitajske električne avtomobile. - Stroka ob svetovnem dnevu sepse pojasnjuje, kako se lahko zaščitimo pred njo.
Premier Robert Golob je po koalicijskem vrhu, na katerem so pregledali uresničevanje koalicijske pogodbe ter določili delo za drugo polovico mandata, izrazil zadovoljstvo. Kot je dejal, si bodo še naprej prizadevali za ohranitev demokracije in pravne države. Med ključnimi področji je poleg zdravstva na prvem mestu izpostavil tudi stanovanjsko in podnebno politiko, znanje ter javne finance. Ostali poudarki oddaje: Umar napoved letošnje gospodarske rasti znižal na 1,5 odstotka Ali rusko ukrajinska vojna prehaja v novo fazo? V Gazi največja medicinska evakuacija od začetka vojne lani. Pomoč potrebuje več kot 10 tisoč ljudi.
Bo vlada ukinila tako imenovano dvoživkarstvo v zdravstvu? Pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel med osrednjimi novostmi novele zakona o zdravstveni dejavnosti poudarja, da tisti, ki so zaposleni v javnih zavodih, ne bodo mogli več delati pri zasebnih izvajalcih. Druge teme: - Golob glede komisarskega zapleta miri domačo javnost. - Rusija ob protiofenzivi v Kursku trdi, da nima iranskih raket. - Začetek Festivala Maribor tudi poklon slovanski duši.
Nemške politične stranke se pogovarjajo o dodatnih ukrepih glede migracij, potem ko je vlada za ponedeljek napovedala uvedbo nadzora na vseh kopenskih mejah. Krščansko demokratska unija, ki je zavzela ostra protimigrantska stališča, je zapustila pogovore, na katerih skušajo najti načine, kako pospešiti vračanje zavrnjenih migrantov. Glede sprememb pravice do azila je bilo mogoče slišati očitke, da bi to pomenilo konec skupne evropske azilne politike in konec šengenskega območja. Preostale novice: - Državni zbor potrdil novelo, s katero želi pospešiti obnovo po poplavah. - Izbiranje evropske komisarke iz Slovenije prestavilo razkritje sestave nove Komisije. - Sodbi sodišča Evropske unije proti Applu in Googlu sta prelomni, menijo strokovnjaki.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
Kolesar Primož Roglič bo čez dobre pol ure kot zadnji začel 24,6-kilometrsko vožnjo na čas na dirki po Španiji. Po pričakovanjih bo četrtič osvojil Vuelto, s čimer bi Slovenija postala šele četrta država, katere kolesarji so v eni sezoni osvojili vse tri tridenske dirke. V oddaji tudi o tem: - O povečanju incidentov z ruskimi brezpilotnimi letalniki poročata Latvija in Romunija - Spominsko slovesnost v Bazovici zaznamovale besede iz še ne objavljenih pisem enega od štirih junakov - Vse več primerov, ko delavce z bolniških odsotnosti prekmalu vračajo na delo
Slovenskega kolesarskega zvezdnika Primoža Rogliča po tretjem mestu v današnji etapi dirke po Španiji le še jutrišnji kronometer loči od četrte zmage na La Vuelti. Z zaostankom desetih sekund je danes zanesljivo ubranil prvo mesto v skupnem seštevku, pred prvim zasledovalcem ima dobri dve minuti prednosti. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje srečanja z voditelji zavezniških držav za dodatno podporo Kijevu - Levica po imenovanju novega francoskega premierja po vsej državi organizirala proteste - Hrvaška bo še pol leta subvencionirala cene elektrike in plina
Slovenski kolesarski as Primož Roglič je znova oblekel rdečo majico vodilnega na dirki po Španiji. S silovitim napadom 5 kilometrov pred ciljem 19-te etape si je zagotovil tretjo etapno zmago na letošnji La Vuelti, s tem pa je naredil tudi velik korak proti osvojitvi njegove četrte dirke po Španiji. Druge teme: - Premier Golob sprejel Veselov odstop od kandidature za evropskega komisarja; Von der Leyen naj bi od Slovenije pričakovala kandidatko. - Ukrajinske zaveznice zavrnile poziv Kijeva za uporabo njihovih raket dolgega dosega za napade na Rusijo. - Izraelska vojska v Dženinu uničila več kot dve tretjini cestne infrastrukture in številne stanovanjske objekte.
Naša reprezentanca je paraolimpijske igre v Parizu končala z dvema kolajnama. Zlati strelca Frančka Gorazda Tirška, ki so ga danes sprejeli v domovini, sta lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič dodala bronasto. Druge teme: - Del koalicijskih poslancev na seji o Romih opoziciji očita nabiranje političnega kapitala na račun negativnih čustev - Rošada v ukrajinski vladi v pričakovanju boljših pogajanj za dobavo zahodnega orožja - Ob očitkih vnovičnega ruskega vpletanja v ameriške predsedniške volitve prijeli dva človeka
Nakupa stavbe na Litijski in 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki sta v javnosti dvignila veliko prahu, sta tudi v središču revizije izvrševanja proračuna za lani, ki jo je pripravilo računsko sodišče. To je sicer izdalo mnenje s pridržkom. Zaradi nakupa prenosnikov se bo pred poslanci kmalu vnovič zagovarjala pristojna ministrica Emilija Stojmenova Duh, ki poudarja, da podpora koalicije ni samoumevna. Druge teme: - Upravo Radiotelevizije Slovenija bo vodila Natalija Gorščak - Policijska navzočnost na jugovzhodu države bo dodatno okrepljena - Zveza Nato razpravlja o možnosti sestrelitve ruskih izstrelkov
Termoelektrarna Šoštanj je vse globlje v rdečih številkah, predvidena izguba prihodnje leto bo od 150 do 200 milijonov evrov. Ker ob taki izgubi Tešu grozi stečaj, naj bi ga neuradno skupaj s Premogovnikom Velenje prenesli pod okrilje države. Zelo verjetno bi tudi okrnili obseg obratovanja Teša, je dejal minister Bojan Kumer. Gospodarstvenike pa skrbi, da bo manjši obseg obratovanja povečal energetsko odvisnost države. V oddaji tudi: - Novomeška civilna pobuda o reševanju romske problematike: vsi pristojni morajo narediti svoje. - Blejski strateški forum končan z razmislekom o glavnih svetovnih izzivih. - Le še 5 sekund loči Rogliča od skupnega vodstva na kolesarski dirki po Španiji.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Jutri vrata za učence in dijake znova odpirajo osnovne in srednje šole. Novo šolsko leto prinaša kaj nekaj sprememb, pristojni bodo uveljavili nekatere posodobitve vzgoje in izobraževanja. Ravnateljem največ težav povzroča pomanjkanje kadra. V Radijskem dnevniku tudi: - Po vzporednih volitvah v Turingiji slavila skrajna desnica - Rusija zaradi zahodne pomoči Ukrajini spreminja jedrsko doktrino - V središču Beneškega festivala poleg filmov tudi serije
Neveljaven email naslov