Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6701 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Oči svetovne javnosti so uprte v Kairo, kjer naj bi se danes začela pogajanja o premirju v Gazi. V egiptovsko prestolnico je prispela delegacija Hamasa, ne pa tudi Izraela. Kot trdijo, jim islamistično gibanje ni posredovalo seznama še živih talcev, ki bi jih izpustili v času premirja. Drugi poudarki: - Po zaostritvi zdravniške stavke prihodnji teden ponekod okrnjen obseg storitev. - Nemški obrambni minister Pistorius Rusijo obtožil vodenja informacijske vojne. - Peter Prevc z izjemnim finalnim skokom drugi na posamični tekmi skakalcev v Lahtiju.
Slovenski kolesarski šampion Tadej Pogačar je zmagal že na prvi tekmi sezone. S samostojnim pobegom več kot 80 kilometrov pred ciljem na enodnevni klasiki v Toskani - Strade Bianche - je dosegel novo veliko zmagoslavje slovenskega kolesarstva. V oddaji tudi: - Ameriška letala v Gazo odvrgla prve svežnje človekoljubne pomoči - Zdravniški umiki soglasij za nadurno delo močno obremenili nekatere zavode - V Mariboru s slovesnostjo pospremili tradicionalno rez stare trte
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Vlada je z odlokom določila obseg zdravniških storitev, ki bodo morale biti zagotovljene tudi jutri po umiku nekaterih zdravniških soglasij za nadurno delo. Med njimi so izdaja bolniških listov in storitve za invalide, kar je v minulih dneh sprožalo polemike. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel ob tem opozarja, da je bila poteza nujna, cilj vlade pa je po njenem zaščita ljudi in temeljnih človekovih pravic, kto jih določa ustava. Nasprotno pa sindikat Fides vztraja, da je poteza vlade nezakonita in posega v pravico do stavke. Druge teme: - Umar za letos napoveduje umirjanje inflacije in veliko zaposlenost - Po ocenah Washingtona v Gazi doslej ubitih več kot 25 tisoč otrok in žensk - Salonitovi delavci z novim shodom proti zaostritvi okoljske zakonodaje
Vladna in sindikalna stran sta današnja pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo ocenili za konstruktivna. Sindikata Fides na pogajanja ni bilo, so pa nakazali naklonjenost mediaciji, ki se omenja kot ena izmed možnosti za končanje zdravniške stavke. Druge teme: - Državni svet po zapletih brez odločitve o preiskavi o poslovanju Gen-I-ja, Star Solar-ja in Gibanja Svoboda - V ospredju prve priprave strategije na področju obrambe v Uniji skupno naročanje - Na severu Gaze ni več nobene delujoče bolnišnice
Zdravniška stavka se nadaljuje že sedmi teden, pogajanja med vlado in sindikatom Fides pa še vedno ostajajo na mrtvi točki. Strani odgovornost za nadaljevanje stavke pripisujeta druga drugi. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je danes zavrnila očitke sindikata, da vlada ne sodeluje na pogajanjih, in s prstom pokazala na Fides. Kot je dejala, se morata pogajati tako Fides kot vlada, če želijo doseči sporazum. Ministrica je ob tem zdravnike znova pozvala k zamrznitvi stavke in jih povabila na jutrišnja stebrna pogajanja. Druge teme: - Kmetje, nezadovoljni z napredkom pri pogajanjih, napovedujejo protest - Obrambni minister Šarec za zdaj zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino - V 77-em letu starosti umrl slikar in filozof Andraž Šalamun
V petek bodo začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo zdravnikov, zato vlada že pripravlja ukrepe za nemoteno zdravstveno oskrbo prebivalstva. Na ministrstvu za zdravje priznavajo pravico do stavke, a državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež ob tem poudarja, da se ne sme dopustiti, da ceno stavke nosijo pacienti, ki so najšibkejši člen. Pripravljajo tudi ukrepe za zaščito invalidov, ki zaradi zdravniške stavke te dni ostajajo brez vozniških dovoljenj. Drugi poudarki: - Vlada sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog odprave plačnih nesorazmerij - Vrata zveze Nato odprta za Švedsko po madžarski ratifikaciji vstopa - Ob zaostritvi med Izraelom in Hezbolahom se nadaljuje stradanje Palestincev v Gazi
Zdravniška stavka, najdaljša doslej, se jutri preveša v sedmi teden. Čeprav je politični vrh v minulih dneh večkrat zdravnike pozval k njeni zamrznitvi se ta s preklicom zdravniških soglasij 1 marca še zaostruje. Sindikat Fides in vlada sta se znašla na mrtvi točki. Stavkovne zahteve se ne razrešujejo. Medtem pa se ambulante zapirajo, termini prestavljajo, diagnostika in čakalne dobe pa podaljšujejo. V oddaji pa tudi o teh temah: - Netanjahu: Morebitni dogovor o premirju v Gazi ne bi ustavil ofenzive na Rafo - Evropski načrt za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida deležen številnih kritik - Nika Prevc druga na tekmi v Hinzenbachu, Peter Prevc pa na poletih v Oberstdorfu
Slovenski orli tudi v Oberstdorfu kažejo svojo moč v smučarskih poletih. Kar trije so skočili med prvih pet, prvo in drugo mesto sta zasedla Timi Zajc in Peter Prevc, ki bo najvišja mesta očitno napadal tudi na slovesu od kariere konec marca v Planici. Razburljivo športno poletje pa z odličnimi predstavami med drugimi napoveduje kolesar Jan Tratnik, ki je zmagal na uvodni enodnevni dirki za svetovno serijo v Belgiji. Preostale novice: Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini napovedi o dodatnem oboroževanju in nadaljevanju boja. Materi Alekseja Navalnega po več kot tednu dni oblasti predale njegovo truplo. Verske skupnosti opozarjajo na pomanjkanje dialoga s predstavniki vlade.
Po predsednici države Nataši Pirc Musar je zdravnike pod okriljem sindikata Fides k prekinitvi stavkovnih aktivnosti pozval tudi premier Robert Golob, da s tem prekinejo negotovost agonijo slovenskih pacientov, ker si tega ne zaslužijo. Premier je prepričan, da zdravniška stavka traja predolgo in da so nekatera pričakovanja Fidesa neupravičena in čezmerna, še posebej v primerjavi s položajem drugih zaposlenih v zdravstvu. Za prihodnji teden je napovedal pogajanja o novi kolektivni pogodbi za celoten zdravstveni steber. Druge teme: - Slovenija na Meddržavnem sodišču v Haagu za končanje vojne v Gazi z rešitvijo dveh držav - Združene države napovedale nove sankcije za zmanjšanje vojaške moči Rusije - Prepričljiva zmaga slovenskih smučarskih letalcev na tekmi dvojic v Oberstdorfu
Kmetje so danes v več mestih po državi protestirali proti skupni evropski politiki, omejitvam zaradi zelenega prehoda ter davčni ureditvi in birokratskim zahtevam. Ervin Kovač kmetuje na območju Krajinskega parka Goričko, pri čemer se spoprijema z vse več omejitvami. Kot pravi, v krajinskem parku ne ne sme preorat določenega travnika. Tudi zato kmetje na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja pričakujejo nižjo obdavčitev, kot opozarjajo, pa tudi subvencij še niso dobili. Druge teme: - Po zagotovilih vodstev bolnišnic zdravstveno varstvo po 1. marcu ne bo ogroženo. - Slovenijo na predvolilnem letaku Evropskega parlamenta označili z barvo nečlanic Unije. - Pristojni napovedali sprejetje ostrejših ukrepov za varnost na športnih prireditvah.
Na Inštitutu za patologijo v Ljubljani priznavajo zamenjavo vzorcev maja lani, zaradi česar je bil bolnik obsežneje operiran na prostati, kot če zamenjave vzorcev ne bi bilo. Napako je ugotovila njihova patologinja, potem ko je po kirurškem posegu pregledala odstranjeno prostato. O zamenjavi so obvestili kirurga in urološki oddelek, ne pa tudi ministrstva za zdravje. Druge teme oddaje: - Pred poslanci spremembe zakona o šolstvu; opozicija ga po napovedih ne bo podprla - Združene države zavrnile obtožbe o politični motiviranosti postopka proti Assangeu - Izrael napovedal napade tudi med ramazanom, če s Hamasom ne sklenejo dogovora o izpustitvi talcev
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Pred kamniškim zdravstvenim domom je popoldne potekal protest zaradi načrtov o reorganizaciji nujne medicinske pomoči. Kamničani zahtevajo ohranitev sedanje organizacije urgence, ki po njihovem deluje dobro. Kot je dejal župan Matej Slapar, zato zahtevajo od vlade, da v prejšnjem tednu sprejeto uredbo razveljavi. Druge teme: - Vlada krajanom Braslovč ne želi vsiljevati rešitev glede popoplavne obnove - Izrael napovedal ofenzivo na Rafo, načrta za 1,4 milijona tamkajšnjih Palestincev pa nima - Notranje ministrstvo od policije zahteva poročilo o včerajšnji nogometni tekmi v Murski Soboti
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Drugi dan varnostne konference v Münchnu so zaznamovali obisk ukrajinskega predsednika Zelenskega, govori voditeljev držav v podporo Ukrajini ter pozivi h krepitvi orožarske industrije v Evropi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala pripravo strategije evropske oborožitvene industrije. Premier Golob je obisk Münchna izkoristil za številna dvostranska srečanja, tema je bila humanitarna katastrofa v Gazi. Želi si več evropske enotnosti in pritiska na Izrael. Druge teme oddaje: - Iz Rafe na jugu Gaze poročajo o silovitih napadih, varnih območij ni, opozarjajo Združeni narodi - Več tisoč protivladnih protestnikov v Zagrebu zahtevalo takojšnje volitve - Telefon 112 bo kljub ponedeljkovi stavki deloval, zatrjujejo pristojni
Novembra lani so na onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku. Razlog? Zamenjava vzorcev v Medicinskem centru Barsos. Kot je dejal predstojnik Inštituta za patologijo Medicinske fakultete Jože Pižem, rakav vzorec ni pripadal vzorcu pacienta, pri katerem je bil odstranjen želodec, ampak drugemu pacientu. Vzrok za zamenjavo ni znan, napako pa naj bi pristojnim naznanili včeraj. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor se je seznanil z odstopom pravosodne ministrice Švarc Pipan, ki pa bo začasno še opravljala tekoče posle. - Odgovornost za smrt ruskega opozicijskega politika Navalnega številni pripisujejo predsedniku Putinu; Kremelj obtožbe označil za nesprejemljive. - Na srednješolskih, visokošolskih in univerzitetnih ustanovah se je končal prvi informativni dan; za učence z zahoda države se začenjajo zimske počitnice.
Vlada je z uredbo določila ceno programov, ki jih bo letos plačala zdravstvena blagajna. Med prioritetami bo po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel spodbujanje prvih specialističnih pregledov, četudi bi se na ta račun podaljšala čakalna doba kje drugje. Sprejetje uredbe in predloge za širšo dostopnost osebnega zdravnika odobravajo tudi v Združenju zdravstvenih zavodov. Ostali poudarki oddaje: Članice Nata si prizadevajo nadomestiti ameriški izpad podpore Ukrajini V Braslovčah od vlade zahtevajo zakonske in strokovne ukrepe za protipoplavno zaščito Delavci Salonita: napovedana okoljska zakonodaja bi uničila cementarno
Slovenijo kljub geopolitičnim tveganjem na področju gospodarske rasti čaka ugodno leto, menijo poznavalci. Rast je bila lani znova upočasnjena, tako kot že leto prej. Po besedah analitika Banke Slovenije Milana Damjanoviča sta razloga za to predvsem visoka inflacija in usihanje učinkov popandemičnega odpiranja gospodarstva. V zadnjem lanskem četrtletju se je rast BDP nekoliko okrepila, predvsem zaradi porabe države, več so trošila tudi gospodinjstva. Ostali poudarki oddaje: - Na mirovnih pogajanjih za Gazo v Kairu znova brez preboja. - V Haagu podpisali ljubljansko-haaško konvencijo o mednarodnem sodelovanju pri pregonu najhujših zločinov. - Slovenski plavalec Peter John Stevens v finalu svetovnega prvenstva v Dohi osmi na 50 metrov prsno.
Neveljaven email naslov