Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
6702 epizod
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).
V prvi letošnji oddaji Avtomobilnost so novinarji sedmih največjih medijev, ki pokrivajo področje avtomobilizma, izglasovali slovenski avto leta 2016. To je opel astra.
Za naslov se je potegovalo pet finalistov, poleg astre še škoda superb, mazda CX-3, audi A4 in renault kadjar. To so avtomobili, ki jih je izglasovalo 36.700 gledalcev, poslušalce in bralcev medijev v izboru, torej tudi vi, dragi obiskovalci medijev naše RTV hiše.
Glasovali smo seveda tudi novinarji Avtomobilnosti in Avtomobilsko prometnih minut na Valu 202. Tudi mi smo mnenja, da si naslov slovenskega avta leta zasluži astra, a pojdimo po vrsti, razložimo našo odločitev.
Če bi bili pred nakupom avta, bi vseh pet finalistov prišlo v ožji izbor, vsak v svojem primeru seveda, saj pokrivajo različne potrebe in želje. Vsi tile avti so vsak po svoje izredni, zato je izbiranje avta leta pravzaprav odločanje, katera izmed izrednih lastnosti posameznega avta pomeni največ. Našo odločitev pa je oblikovalo tudi dejstvo, da ima vsak finalist vsaj en krepko zapisan minus.
Torej na peto mesto smo postavili renaulta kadjarja. Všeč nam je, zlahka ga priporočimo v nakup, a širše gledano kadjar ne prinaša nič novega, je zgolj renaultova variacija nissana qashqaia, rečemo mu lahko tudi renault qashqai. Menimo, da je preveč je Nissanov, manjka nekaj tistih drobnih posebnosti, ki jih imamo tako radi pri renaultih, recimo da se sam zaklene, ko izstopiš iz avta. Če bi bil v finalu espace, bi bila naša odločitev precej drugačna, štirikolesno krmiljenje in pa odlična tablica na konzoli, sta namreč resnično vredna pohvale.
Na četrto mesto dajemo audija A4. Ko ga zapelješ, še posebej, ko ga voziš hitro, razumeš, zakaj je dražji od passata in superba. In v kabini veš, da cena mora biti višja. A ta višja cena, ki je sicer primerljiva s ključnima nemškima tekmecema, ga je nekoliko odmaknila od Slovencev. Ko je pred leti A4 postal slovenski avto leta, se je namreč prodajal v tisoč izvodih, danes pa je vsaj trikrat manj Slovencev, ki lahko za avto dajo šeststo, sedemsto evrov na mesec. Jih je pa zelo veliko v tujini, zato tudi premijski avtomobili postajajo vse bolj množični avtomobili.
Tretja je mazda CX-3. Nadvse cenimo, da Mazda v dosegljve razrede prinaša napredne asistenčne sisteme in dviga nivo vožnje. A preveč se zanaša na obliko, pozablja na vsakdanje potrebe. Avto je premalo prostoren in vanj ne vstopamo tako pokončno kot v druge male SUV-je.
Drugo mesto gre škodi superb. Od superba naprej v skupini Volkswagen nič več ne bo, kot je bilo, to je avto, o katerem vsi govorijo, to je avto, zaradi katerega sta morala Volkswagen in Audi ponuditi bistveno več. Seveda nam paše slišati, da ga je risal Slovenec in po dveh zaporednih glasovih, je bil superb tik pred tem, da ga še tretjič postavimo na vrh. Zgolj na drugo mesto pa ga postavljamo, ker je bil izreden že prej, nova je torej predvsem oblika.
Menimo torej, da si opel astra zasluži ta kipec, avto je resnični napredoval, močno, dvesto kilogramov nižja masa res spreminja vožnjo in stroške. Nadvse cenimo, da so ponudili inteligentne luči, ki ne slepijo, je pa res, da astre na prvo mesto ne dajemo brez slabe vesti. Kajti astra se je z znižanjem mase zgolj izenačila z najboljšimi v razredu, ni trendsetter.
Na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji, ki je potekal v Krškem, je premier Robert Golob dejal, da naj bi vlada pristopila k postopkom spremembe zakonodaje za krajše in lažje umeščanje projekta JEK 2. Po zdajšnji zakonodaji bi ga namreč lahko umestili in dogradili šele do leta 2047, kar je prepozno. Vlada bo do prvega avgusta po besedah premierja sprejela načelno odločitev o izvedbi projekta drugega bloka. Druge teme: - Banka Slovenije je občutno zvišala letošnje gospodarske obete. - Na vrhu Nata v Vilni ne bodo govorili o članstvu Ukrajine. - Kanuist Božič zmagal v Tacnu, Hočevarjeva in Savšek tretja.
Vlada je na današnji seji tudi uradno potrdila, da se višina regresa za javne uslužbence ne bo spreminjala in ostaja pri znesku tisoč 203 evre. Sindikati sicer zahtevajo višji regres, predvsem za najslabše plačane javne uslužbence. Vlada ob tem pušča odprto možnost draginjskega dodatka jeseni, če bi se razmere poslabšale. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je danes javnosti predstavila predlog novega zakona o javnih uslužbencih, s katerim želi vlada zaposlovanje v javni upravi narediti bolj privlačno za mlade in hkrati izboljšati kakovost storitev z izboljšanim izbirnim postopkom kandidatov za službe v državni upravi. Druge teme: - Vlada od Slovenske industrije jekla zahteva vračilo pomoči zaradi posledic energetske krize. - Parlametarni odbor za finance soglasno proti prodaji državnih deležev v Loteriji Slovenije. - Slovenke proti Britankam začenjajo domače košarkarsko evropsko prvenstvo.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezno ne bo preoblikovano septembra, ampak šele prihodnje leto. Tako je razumeti predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je vlada spremenila tik pred današnjo sejo pristojnega odbora. Druge teme: - Analiza čakalnih dob: število napotnic se drastično povečuje. - Cinkarna Celje tudi zaradi državne draginjske pomoči zadržava dobiček. - Začela se je dirka po Sloveniji; Rogaška Slatina znova pripadla Groenewegenu.
Čeprav se jutri nadaljujejo pogajanja o plačnem stebru izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture, bodo na vseh treh javnih univerzah enako kot danes odpadla predavanja, izpiti in podobno. Visokošolski sindikat bo stavko nadaljeval, ker ni zadovoljen z vladno ponudbo odprave plačnih nesorazmerij. Težava je predvsem v vrednotenju delovnih mest, kot so lektorji, informatiki in bibliotekarji. V oddaji tudi: - Predsednica republike Pirc Musar v Skopju spodbujala Severno Makedonijo k nadaljevanju evropske poti - Ruski predsednik Putin podprl vključevanje najemniških vojakov v Ukrajini v rusko vojsko, čemur nasprotuje vodja Wagnerja - Mariborska mestna uprava nevladnike s področja kulture danes seznanila, da bodo prejeli za petino manj denarja
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Ta konec tedna je potekal naš največji kolesarski praznik - kolesarski maraton Franja. Današnjih klasičnih preizkušenj - 156- in 97-kilometrske - se je udeležilo približno 2 tisoč 500 kolesarjev, skupno pa približno 4 tisoč 500. Dobrega vzdušja med udeleženci niso pokvarile niti padavine. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinske sile naj bi dosegle napredek na vzhodu države; Rusija vztraja, da je odbila vse napade. - Z odprtjem razstave Buzzing Slovenija začetek Evropskih kulturnih dni v Berlinu; v ospredju letos Slovenija. - Novak Đokovič zmagal na Roland Garrosu, osvojil rekordni 23-ti turnir za grand slam.
V Ukrajini se je začela protiofenziva ukrajinske vojske.Kot je zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, v državi potekajo protiofenzivne in obrambne akcije, o tem, na kateri stopnji so, pa ni želel podrobneje govoriti. Ostali poudarki oddaje: V mariborskem UKC širijo onkološki oddelek; ob tem napovedujejo čimbolj nemoteno zdravljenje Na Gorenjskem velika akcija odstranjevanja invazivk; kot poudarjajo, gre za dolgotrajen proces Poljakinja Iga Swiatek še tretjič zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Francije
Javni uslužbenci bodo - kot kaže zdaj - letos dobili regres v višini minimalne plače, to je nekaj več kot tisoč 200 evrov. Sindikati javnega sektorja so sicer predlagali višja izplačila za tiste v najnižjih plačnih razredih, a na vladni strani za to vsaj za zdaj ni posluha. V oddaji tudi: - Pravosodna ministrica Švarc Pipan uvedla disciplinski postopek zoper sodnega izvedenca Bojana Zalarja - Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell: Bolj verjetno je, da za uničenjem jezu na jugu Ukrajine stoji Rusija - Na severni ljubljanski obvoznici odprli priključek, ki bo občutno razbremenil promet na območju
Vlada je zamenjala svoje predstavnike v svetu ljubljanske psihiatrične klinike in s tem odprla pot menjavi direktorja klinike Bojana Zalarja. Pristojni minister Daniel Bešič Loredan ga je sicer danes pozval k odstopu. Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam, v odzivu na poziv odgovarja Zalar. Vlada je ob razmerah na ljubljanski psihiatrični kliniki govorila tudi o zdravstveni reformi. Drugi poudarki oddaje: - Razpis za predsednika in dva člana nove uprave RTV bo objavljen jutri - Notranji minister Poklukar: Slovenija podpira solidarnostni mehanizem v okviru predloga o upravljanju migracij - Italijanska premierka Meloni po pogovorih z nemškim kanclerjem Scholzem napovedala skupno strategijo uvoza kvalificirane delovne sile iz izbranih tretjih držav
Na ljubljanski psihiatrični kliniki svet zavoda razpravlja o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov. Ni znano, ali bo med temi tudi zahteva po razrešitvi dolgoletnega direktorja klinike Bojana Zalarja. Ta je z včerajšnjo sporno izjavo glede žrtev spolnih napadov sprožil novo ogorčenje, toda danes se je opravičil za izrečeno in dejal, da je bila izjava iztrgana iz konteksta. Ostali poudarki oddaje: Turški predsednik Erdogan Moskvi in Kijevu predlaga ustanovitev mednarodne komisije za preiskavo uničenja jezu Kahovka Obrambno ministrstvo z novimi pogodbami krepi domačo obrambno industrijo Prosilci za azil ob grožnjah z vrnitvijo na Hrvaško opozarjajo: Vračajo na tja, kjer so nas obravnavali kot živali, ne kot ljudi.
S 153-imi glasovi držav članic svetovne organizacije je Slovenija osvojila stolček ene od novih nestalnih članic Varnostnega sveta v prihodnjih dveh letih. Odločitev že odmeva v domači politiki. Druge teme: - Po napadu na jugu Ukrajine popušča jez, vrstijo se evakuacije - Pristojni za strokovni nadzor v ljubljanski psihiatrični bolnišnici - Izzivi krvodajalstva: doma zastonj, v Avstriji za plačilo
Letos dviga povprečnine ne bo, se bodo pa pristojni tekom pogajanja o proračunu pogovarjali o povprečnini za prihodnje leto, je po srečanju vlade z župani na Brdu pri Kranju povedal predsednik vlade Robert Golob. Kot je pojasnil, bo šlo za podoben princip, kot v primeru intervencij, denimo plazov. Druge teme: - Poljska zavrača odločitev evropskega sodišča, da s svojo pravosodno reformo krši pravo Unije - Zadružna zveza: predlog Uredbe o upravljanju območij Natura 2000 neustaven in nezakonit - Na območju ljubljanskih Most v streljanju ubita dva človeka, storilec naj bi si sodil sam
Turčija in Švedska bosta sredi meseca nadaljevali pogovore o možnosti švedske pridružitve Natu, je po srečanju s turškim predsednikom Redžepom Tajipom Erdoganom v Carigradu sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ob tem pa poudaril, da je Švedska izpolnila svoje obveznosti za vstop v Nato, tudi z nedavnim sprejetjem protiteroristične zakonodaje. V oddaji tudi o tem: - V Varšavi več sto tisoč protestnikov proti poljski vladi in za svobodne volitve - V ruskih mestih aretacije udeležencev shodov v podporo zaprtemu vodji opozicije Navalnemu - Zaradi številnih gradbenih del na slovenskih železnicah pogoste zamude vlakov
Po eni najhujših železniških nesreč v Indiji so pristojni končali reševalno akcijo. Umrlo je najmanj 288 ljudi, več kot tisoč je poškodovanih. Kraj nesreče je že obiskal indijski premier Narendra Modi in napovedal, da bodo odgovorne za nesrečo strogo kaznovali. V oddaji tudi: - Predsednik Zelenski prepričan o uspehu ukrajinske protiofenzive - Na kongresu Levice izpostavili enotnost, izpolnjevanje vladnih projektov in aktivizem - V Vrtojbi več kot 250 ljudi protestiralo proti asfaltni bazi na obrobju vasi
Javna sredstva so omejena, omejitve proračunskega denarja pa vse večje, je na bančni konferenci v Ljubljani opozoril finančni minister Klemen Boštjančič. Glede pokrivanja projektov iz javnofinančnih sredstev, tudi v luči morebitne ustanovitve domačega letalskega prevoznika, je povedal, da bo potrebno sprejeti strateški dogovor na nivoju vlade, kaj so prioritetna sredstva in projekti, saj sredstev za vse ni dovolj. Ključno merilo mora biti tudi merjenje učinkov posameznih projektov, je dodal. Druge teme: - Na severu Kosova delna umiritev razmer, protesti Srbov se sicer nadaljujejo - Iz več ruskih regij ob meji z Ukrajino poročajo o ukrajinskih napadih, ubita dva človeka - V Pragi uspešna vrnitev plezalke Janje Garnbret po poškodbi
Letalska povezljivost Slovenije je slaba, kažeta študiji, pripravljeni za infrastrukturno ministrstvo. Ministrica Alenka Bratušek zato predlaga ustanovitev domačega letalskega prevoznika, ki bi bila po njenih besedah javnofinančno izvedljiva. Kot je še poudarila, bi šlo za projekt javno-zasebnega partnerstva. Drugi poudarki oddaje: - Novi svet RTV Slovenija bo delo začel v ponedeljek. - Na vrhu Evropske politične skupnosti v Moldaviji pozivi k umiritvi napetosti na Kosovu. - Novi pozivi Luki Koper k zaposlitvi nekdanjih izvajalcev pristaniških storitev.
Pred jutrišnjo prvo obletnico imenovanja vlade predsedniki strank koalicijske trojice Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec doslej opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno. Med uspehi so našteli normalizacijo države, osvoboditev medijev in blaženje energetske krize. V ospredju delovanja vlade bo tudi v prihodnje urejanje razmer v zdravstvu. Cene hrane še naprej poganjajo inflacijo, zato se je vlada z odredbo odločila spremljati dogajanje v verigi od kmeta do trgovca. Veljala bo od prvega julija. V opoziciji so prvo leto dela te vlade pospremili s komentarjem, da gre za leto izgubljenih priložnosti, namesto nujnih reform imamo po njihovem časovnice. Ostale teme: - Vlada sindikatom predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij; sindikati niso zadovoljni ne z njim ne s potekom pogajanj. - Državni svet izglasoval veto na rebalans proračuna; ob tem se zavzema za večjo državno pomoč gospodarstvu in tudi občinam. - Kosovski premier Kurti po kritikah Zahoda pripravljen premisliti o vnovičnih volitvah na severu države.
Na vseh treh javnih univerzah so danes stavkali, odpadle so vse oblike pedagoškega in raziskovalnega procesa. Temeljne zahteve so uskladitev plač z inflacijo, odprava plačnih krivic v preteklosti in vključitev vseh zaposlenih, tudi raziskovalcev in plačne skupine J, v eno kolektivno pogodbo. V oddaji tudi o tem: - Bomo zaradi zamika odločitve za graditev drugega bloka krške jedrske elektrarne plačevali višje račune za elektriko? - Vlaganje v preventivo in kar najhitrejša uporaba zanesljivih podatkov ključna stebra zdravstvenega sistema prihodnosti. - Ruski predsednik Putin današnji napad z droni na Moskvo označil za poskus ustrahovanja.
Predstavniki vlade so sindikatom javnega sektorja predstavili predlog odprave plačnih nesorazmerij. Sindikatom se znesek za odpravo plačnih nesorazmerij zdi prenizek. Za sredo sta napovedana nadaljevanje pogajanj o zdravstvenem stebru in začetek pogajanj za preostale tri plačne stebre. V oddaji pa tudi o tem: - Natove sile na severu Kosova nasilno razganjajo srbske protestnike - Novi svet RTV Slovenija bo oblikovan v tednu dni - V občinah, prizadetih v ujmi, začenjajo zbirati prijave škode
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Neveljaven email naslov