Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Weiss

11.08.2018


Slovenska filmska režiserka in scenaristka, ki jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. Prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerni film

Je slovenska režiserka in scenaristka, ki jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. Avtorica več kot 40 dokumentarnih in treh igranih filmov. Dobitnica številnih filmskih nagrad. Prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec. Umetnica, ki je na svoji koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica. Maja Weiss je filmska ustvarjalka, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino.

Magija filma je, da te potegne vase, pravi režiserka, katere zadnji projekt je filmski selfie – dokumentarni film o njej sami in dobi, v kateri je odraščala. V filmu My way 50 – med izgubljenim in najdenim svetom je Maja Weiss našla veliko bolečine in žalosti, kar so razkrivali njeni dokumentarci, ki iščejo resnico, opozarjajo na krivice in kršitve človekovih pravic. Po drugi strani pa tudi veliko lepega – človeka, lepoto človekove duše, lepoto preživetja, upanja, vztrajanja …

“Ogromno sem se naučila o življenju. Poskušala sem razumeti življenje, skozi vse te filme sem poskušala razumeti to, kako ljudje funkcioniramo, kdo smo, kaj to sploh je življenje. (…) Vedno je šlo za neki angažma, po drugi strani pa za človeške drame – to lepoto in ta preživetveni gon, ki ga ljudje nosimo v sebi.”

Ljubezen do filma in tudi drugih vrst umetnosti (glasbe, literature) je Maja Weiss začutila že v svojem otroštvu, za kar je zaslužen predvsem njen oče. Večeri, ko se je vsa družina zbrala pred televizijo in si ogledala kakšno hollywoodsko klasiko, so bili nekaj posebnega, se spominja režiserka. Na njeno osebno in poklicno življenje so vplivali tudi novinarski krožek v osnovni šoli, profesorica filozofije na gimnaziji, Metlika s svojo kulturno-umetniško sceno in punkom, pozneje Ljubljana in AGRFT, v 90. letih Berlin. Podpisala se je pod 40 dokumentarnih filmov in tri igrane. Na eni strani jo torej zanima fikcija, ki je polna iluzije, domišljije, ustvarjanja novih zgodb, na drugi strani pa dokumentarni filmi, ki so pričevanje o tem, kar se je res zgodilo, iskanje in odkrivanje resnice. Ali ni to dvoje v nasprotju?

“Videla sem, da mi je to dvoje oboje všeč in mi je zelo pomembno. Da me dokumentarni filmi držijo realno na tleh, v tem življenju, da ne odletim nekam daleč. In da sem zelo hvaležna za igrane filme, v katerih lahko kot bog konstrukturiram in rekonstrukturiram stvari, jih postavljam tako, kot jih jaz vidim, doživljam, čutim, vsako slikico dejansko ti ustvariš. To sta dva različna principa in oboje me je izjemno zanimalo in oboje je eno veliko raziskovanje. To je raziskovanje v filmski umetnosti, v tem uživam. Vedno pa mi je bila blizu tudi iluzija različnih svetov – zatekanje v neke druge svetove, v neke druge izkušnje, v neka druga življenja.”

Danes je igrani film težje posneti, saj zanj potrebuješ več denarja kot za dokumentarni film. Denarja pa ni veliko. Maja Weiss vseeno pravi, da to, kar nastane, je dobro. Vsak slovenski filmski ustvarjalec namreč v svoj film vloži vse, saj ve, da ni prostora za napake – tako kot jih npr. dopuščamo v športu. V širši družbi še prevečkrat razberemo mnenje, pravi Weissova, da sta kultura in umetnost “zafrkancija”.

“To je odgovorno in trdo delo. Res pa je, da vsaka zgodba ni uspešna zgodba. Tukaj se vidi  stresna pozicija. Lahko govorim iz sebe – mene je strah! Mene je absolutno strah naslednjega filma. In strah je slaba popotnica. Moraš biti osvobojen – ko si mlad, si osvobojen, moraš biti drzen in si upati. In ravno temu lahko mogoče pripišem nekaj svojih uspehov v preteklosti. Seveda moraš biti ustvarjalen, ampak prav tako te ne sme biti strah.”


Razkošje v glavi

912 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Maja Weiss

11.08.2018


Slovenska filmska režiserka in scenaristka, ki jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. Prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerni film

Je slovenska režiserka in scenaristka, ki jo zanimajo krivice in zgodbe, ki jih ne bi smeli pozabiti. Avtorica več kot 40 dokumentarnih in treh igranih filmov. Dobitnica številnih filmskih nagrad. Prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec. Umetnica, ki je na svoji koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica. Maja Weiss je filmska ustvarjalka, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino.

Magija filma je, da te potegne vase, pravi režiserka, katere zadnji projekt je filmski selfie – dokumentarni film o njej sami in dobi, v kateri je odraščala. V filmu My way 50 – med izgubljenim in najdenim svetom je Maja Weiss našla veliko bolečine in žalosti, kar so razkrivali njeni dokumentarci, ki iščejo resnico, opozarjajo na krivice in kršitve človekovih pravic. Po drugi strani pa tudi veliko lepega – človeka, lepoto človekove duše, lepoto preživetja, upanja, vztrajanja …

“Ogromno sem se naučila o življenju. Poskušala sem razumeti življenje, skozi vse te filme sem poskušala razumeti to, kako ljudje funkcioniramo, kdo smo, kaj to sploh je življenje. (…) Vedno je šlo za neki angažma, po drugi strani pa za človeške drame – to lepoto in ta preživetveni gon, ki ga ljudje nosimo v sebi.”

Ljubezen do filma in tudi drugih vrst umetnosti (glasbe, literature) je Maja Weiss začutila že v svojem otroštvu, za kar je zaslužen predvsem njen oče. Večeri, ko se je vsa družina zbrala pred televizijo in si ogledala kakšno hollywoodsko klasiko, so bili nekaj posebnega, se spominja režiserka. Na njeno osebno in poklicno življenje so vplivali tudi novinarski krožek v osnovni šoli, profesorica filozofije na gimnaziji, Metlika s svojo kulturno-umetniško sceno in punkom, pozneje Ljubljana in AGRFT, v 90. letih Berlin. Podpisala se je pod 40 dokumentarnih filmov in tri igrane. Na eni strani jo torej zanima fikcija, ki je polna iluzije, domišljije, ustvarjanja novih zgodb, na drugi strani pa dokumentarni filmi, ki so pričevanje o tem, kar se je res zgodilo, iskanje in odkrivanje resnice. Ali ni to dvoje v nasprotju?

“Videla sem, da mi je to dvoje oboje všeč in mi je zelo pomembno. Da me dokumentarni filmi držijo realno na tleh, v tem življenju, da ne odletim nekam daleč. In da sem zelo hvaležna za igrane filme, v katerih lahko kot bog konstrukturiram in rekonstrukturiram stvari, jih postavljam tako, kot jih jaz vidim, doživljam, čutim, vsako slikico dejansko ti ustvariš. To sta dva različna principa in oboje me je izjemno zanimalo in oboje je eno veliko raziskovanje. To je raziskovanje v filmski umetnosti, v tem uživam. Vedno pa mi je bila blizu tudi iluzija različnih svetov – zatekanje v neke druge svetove, v neke druge izkušnje, v neka druga življenja.”

Danes je igrani film težje posneti, saj zanj potrebuješ več denarja kot za dokumentarni film. Denarja pa ni veliko. Maja Weiss vseeno pravi, da to, kar nastane, je dobro. Vsak slovenski filmski ustvarjalec namreč v svoj film vloži vse, saj ve, da ni prostora za napake – tako kot jih npr. dopuščamo v športu. V širši družbi še prevečkrat razberemo mnenje, pravi Weissova, da sta kultura in umetnost “zafrkancija”.

“To je odgovorno in trdo delo. Res pa je, da vsaka zgodba ni uspešna zgodba. Tukaj se vidi  stresna pozicija. Lahko govorim iz sebe – mene je strah! Mene je absolutno strah naslednjega filma. In strah je slaba popotnica. Moraš biti osvobojen – ko si mlad, si osvobojen, moraš biti drzen in si upati. In ravno temu lahko mogoče pripišem nekaj svojih uspehov v preteklosti. Seveda moraš biti ustvarjalen, ampak prav tako te ne sme biti strah.”


06.08.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


30.07.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


23.07.2016

IRA ZORKO

Je arhitekt in buden opazovalec narave. Njegovi pašniki so namenoma nepokošeni, v dar dobiva domače čaje, ki so jih nabrali člani cirkuške družine in je eden od treh projektantov, ki so iz nekdanjih belgijskih zaporov sredi Ljubljane ustvarili enega najbolj prepoznavnih mladinskih hotelov v Evropi. Celica in njena zgodba temne preteklosti je spremenila vse. Ira Zorko je arhitekturo začel povezovati s permakulturo, meddrugim ustvaril prostore svobodne šole in ostal razmišljujoči človek, ki je optimist, ker je pesimizem rezerviran za boljše čase. Ira Zorko bo gost Carmen L. Oven v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 23. julija ob 16.30 na prvem programu Radia Slovenija.


16.07.2016

Alenka Artnik

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


09.07.2016

Tereza Novak

»Prostovoljci so posamezniki, ki se odločijo, da bodo tudi zunaj družine ali kroga ožjih prijateljev naredili nekaj dobrega za sočloveka v stiski. Preprosto zato, ker v sebi čutijo to željo in potrebo, da bi pomagali drugim,« poudarja Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije in predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. »Toda prostovoljsko delo lahko prinese tudi veliko psihično obremenitev, še posebej, če je prostovoljec priča težkim stvarem in je hkrati zelo sočuten,« opozarja Tereza Novak, ki jo je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.


02.07.2016

Mag. Ivan Bogovčič

Mag. Ivan Bogovčič, slikar in restavrator, se z restavratorstvom ukvarja od leta 1961, poklicno pa od leta 1970. Za svoje delo je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Leta 2003 je ob svoji 60-letnici zapisal: "Zelo rad sem delal s slikami in lesom. Tako sem dobil v delo tudi ukradene krilne table iz cerkve pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah, ki jih je nepridiprav razžagal po dolgem in počez, da bi iz dvostransko slikanih tabel dobil več enostranskih podob. Na srečo so slike našli v prodaji v Gradcu, še preden so se razpršile med več kupcev?" Ivan Bogovčič bo gost v današnji oddaji Razkošje v glavi. Avtor oddaje je Milan Trobič.


25.06.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


18.06.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


11.06.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


04.06.2016

Rok Glavan

Skokovit razvoj novih tehnologij je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. To pa pomeni, da se s tem vrednote postavljajo na nove temelje, katerih obris lahko le slutimo. Več kot očitno je, da so tako imenovani pametni telefoni, prenosni računalniki, računalniške tablice in elektronske knjige začeli spreminjati bralne navade. Številni založniki tarnajo, da prodaja klasičnih knjig v tiskani obliki upada in da raste število elektronskih izdaj. Na drugi strani pa številni bralci še vedno radi posežejo po klasični knjigi, vendar je ne kupijo, ampak si jo raje izposodijo v knjižnicah. To pomeni, da tudi antikvariati počasi spreminjajo svojo vlogo. Kakšna je in bo ta vloga, pa v oddaji Razkošje v glavi. Gost bo Rok Glavan, že tretji svojega rodu, ki se ukvarja z antikvarstvom ? prodajo starih tiskov, razglednic, zemljevidov, dokumentov in podobnih stvari. Pripravlja: Milan Trobič


28.05.2016

Primož Jovanovič

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


21.05.2016

Dragan Petrovec

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


14.05.2016

Dejan Sotirov

Dejanu Sotirovu, diplomiranemu zdravstveniku iz Novega mesta, so v otroštvu diagnosticirali motnjo hiperaktivnosti in primanjkljaj pozornosti. Zdaj to "motnjo" uporablja v prid otrokom in mladostnikom, ki se počutijo drugačne, a ne vedo, kaj početi s to drugačnostjo. Z namenom raziskovati in pomagati otrokom in staršem je pred leti ustanovil društvo Eternia, vsako leto pa naniza za več kot tisoč ur predavanj po šolah. Zanima ga nešteto stvari pa naj gre za kamne, jadralno padalstvo, konje, avstralska glasbila domorodcev, ki jih tudi sam izdeluje ? V vsem vidi izziv in priložnost za novo znanje, ki ga bo lahko uporabil tudi na taboru Mavričnih bojevnikom kamor vsako leto prihaja vse več otrok in kjer se dogaja čarovnija, ki ji pravimo resnično iskreno povezovanje, zabavno učenje, torej vse tisto kar naša družba potrebuje za svetlo prihodnost. Neustavljiv duh in nalezljivo voljo po dobrem bo Dejan Sotirov s Carmen L. Oven delil v oddaji Razkošje v glavi, 14. maja ob 16.30 na Prvem programu Radia Slovenija.


07.05.2016

Alenka Glazer

Alenka Glazer, letos devetdesetletna hči pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika Janka Glazerja se je tako kot oče zapisala poeziji, literarni zgodovini in urejanju, poleg tega pa še prevajanju, predvsem iz nemščine in ruščine. Pričakovali bi, da ji je bilo, kot številnim v Glazerjevem rodu, vse to položeno v zibko, a ni bilo povsem tako. Kot najstnica je bila nekaj tednov po nacistični okupaciji z družino izseljena v Srbijo, kjer je v vojnem času v Kragujevcu maturirala in po vojni diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od začetka šestdesetih let je bila predavateljica novejše slovenske književnosti na tedanji mariborski Pedagoški fakulteti ter sourednica revije Otrok in knjiga. Alenka Glazer je objavila štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba pohorske narave. Letošnji Prešernov nagrajenec Tone Partljič je zapisal, da brez nje kot svoje profesorice na Pedagoški akademiji ne bi nikoli izvedel za literarno ustvarjalnost Stanka Majcna in njegovo hišo pod mariborsko Kalvarijo, niti ne bi imel v knjižnici prepovedanega Zaliva Borisa Pahorja. Razkošje v glavi z Alenko Glazer je pripravil Stane Kocutar.


30.04.2016

prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič

Doktorica Gabi Čačinovič Vogrinčič je zaslužna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo in zagovarja načelo, da je treba rešitve za tiste, ki potrebujejo pomoč, soustvarjati skupaj z njimi. Znana je tudi po tem, da svojih besed ne zavija v celofan leporečja: "Naša kriza je sicer sestavni del svetovne krize. Toda naša kriza je tudi grda posledica zahrbtnosti in kraje. Umazane, gole kraje ter zakonodaje, ki je to omogočala," je med drugim poudarila že pred leti. "Zato smo izgubili temelje socialne države. Pri nas gre za to, da mora dobiček pristati v žepu lastnikov in ne gre za preživetje podjetja. Ne gre za to, da bi delavci imeli delo, ampak da do konca izkoristiš ljudi in jih uničiš ?" V oddajo Razkošje v glavi jo je povabil Dušan Berne.


23.04.2016

Manca Čujež

Iskriva rdečelasa pišoča popotnica Manca Čujež prihaja iz velike družine. Najmlajšo od petih otrok jo je kmalu odneslo v svet. Ena od poti, ki jo je kot gornico in človeka najbolj zaznamovala, je večkratno raziskovanje Himalaje, tudi po potresu v Nepalu, kamor se je vrnila, da bi pomagala po razdejanju. Gore so njena radost, so njen zapik miru, so pa tudi njeno delo, saj kot vodnica in predstavnica za odnose z javnostjo na Planinski zvezi Slovenije, združuje svoj konjiček in preživetje. Brati gore pa je le eden od projektov, kjer združuje več svojih ljubezni – gore in knjige, ki so, kot pravi Manca Čujež, najboljši par.


16.04.2016

Sibil Svilan

Gost sobotne oddaje Razkošje v glavi bo Sibil Svilan, dolgoletni direktor SID banke, ki je slovenska izvozna in razvojna banka. Gre za bankirja z veliko začetnico,ki je v finančno tveganih časih banko uspel zavarovati pred nasedlimi investicijami in slabimi posojili. Povsem se je izognil tajkunskim zgodbam in kasneje s SID banko pomagal pri sanaciji nekaterih drugih bank. Zanimiva bo tudi njegova pripoved o finančnem osamosvajanju Slovenije,saj bo prvič spregovoril o tem projektu, ki je javnosti tako rekoč neznan.Poleg tega bomo v oddaji RVG povedali nekaj več o njem samem,saj so uradni podatki o Sibilu Svilanu vezani zgolj na poklicno pot. Šolal se je doma in na tujem, znanje bančnika nabiral v ZDA, Veliki Britaniji in Zvezni republiki Nemčiji. Zanimivo pa je, da se je kot mladenič bolj zanimal za vesolje in filozofijo kot pa za denar, dokler ni spoznal, da je denar eden največjih izumov, ki kroji usodo posameznikov in celotnega človeštva. Avtor: Marjan Rogelj


09.04.2016

dr. Marko Frelih

Marko Frelih je doktor arheoloških znanosti, univ. dipl. arheolog, in je v Slovenskem etnografskem muzeju zaposlen od leta 2004. Kot arheolog že več let raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami. Še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur v kontekstu razumevanja kultnih mest, ritualov in umetnosti. Prav tako že vrsto let preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami. V ospredju njegovih raziskav sta misijonarja Friderik Baraga (severna Amerika) in dr. Ignacij Knoblehar (Sudan). Dr. Marko Frelih je gost oddaje- Razkošje v glavi.


02.04.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


26.03.2016

Prof. Jože Faganel

Knjigam v izložbah Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici v Ljubljani tudi letos v predprazničnem času delajo družbo plišasti pirhi, zajčki in figurice angeljčkov. Seveda prodaja tovrstnih izdelkov v blagajno naše najstarejše založbe ne prispeva veliko denarja, se pa vsekakor izkaže za spretno poslovno potezo, če se kupci plišastih drobnarij ustavijo tudi pri policah, ki se šibijo pod težo knjig. In prav tega, da bi knjige, kljub tanjšim denarnicam večine Slovencev, vendarle našle pot do bralcev, si je pred kratkim upokojeni profesor Jože Faganel, nekdanji direktor Celjske Mohorjeve družbe, najbolj želel. Pri tem je še posebej poudarjal: »V Mohorjevi uveljavljamo nazorsko in zvrstno širino z dvema izločitvenima meriloma: hermetičnost v izrazu in nihilizem v nazoru …« Za oddajo Razkošje v glavi je profesorja Faganela pred mikrofon povabil Dušan Berne.


Stran 22 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov