Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov