Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.
Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.
Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.
“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?
Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.
Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.
Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.
S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.
Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.
Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Neveljaven email naslov