Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
Ministrstvo za infrastrukturo je za izdelavo skoraj 2,5 milijona registrskih tablic izbralo domačega izdelovalca. Tuji ponudnik, sicer globalni igralec na področju izdelave tablic, je ponudil za 120% nižjo ceno.
Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov so ključni za ugotavljanje splošnega zdravja otrok in usmerjajo k rešitvam. Sistematskemu pregledu otroka pri treh je pridružen tudi pregled pri psihologu, pri petih let pa pregled pri logopedu. Od rojstva do končanega šolanja smo našteli 18 oziroma najmanj 13 sistematskih pregledov, tem pa se pridružujejo tudi redni letni preventivni sistematični pregledi in vzgoja pri zobozdravniku. Sčasoma se bo število pregledov zmanjšalo, izvedba racionalizirala, podatki pa končno vnesli v informacijsko bazo e-zdravje, kar bo pomenilo bolj učinkovito upravljanje z zdravjem otrok.
Policija vsako leto na Martinov vikend poostreno nadzoruje vinjenost voznikov na slovenskih cestah. Delno zaradi izkušenj iz preteklih let, ko so na cestah zaznali povečano število alkoholiziranih voznikov, delno pa tudi zaradi statistik, ki so res črne. Lani so namreč pijani vozniki povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in več kot 1000 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V Reakciji se Janez Martinčič in Jan Grilc z gosti sprašujeta, kakšna je družbena toleranca vožnje pod vplivom alkohola in v kakšnih okoliščinah se vozniki odločijo sesti za volan tudi vinjeni. Odpravili smo se tudi na teren s policijsko patruljo.
Mesec po začetku ozaveščevalne akcije “Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta rezervirana za invalide …” smo odšli na teren preverjat, če se je že kaj prijelo… Prvi vtis je, da bo še trajalo nekaj časa, da bodo neinvalidni vozniki premogli vsaj parkiriščno empatijo do gibalno oviranih sotrpinov, če že medčloveška solidarnost v teh časih še najbolj spominja na nepotreben relikt nekdanjih nevzdržnih časov.
Športniki se pri združevanju svoje športne kariere z izobraževanjem pogosto srečujejo s težavami. Doseganje visoke ravni športne uspešnosti od športnika zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih doma in v tujini, kar je težko uskladiti z izzivi in omejitvami izobraževalnega sistema. Je dvojna kariera športnikov v slovenskem prostoru sploh mogoča? Ustrezne usmeritve so lahko v pomoč, a kakšna je realna slika vrhunskih športnikov, ki želijo biti tudi študentje?
Če gasilci ne morejo do mesta požara, ta vsako minuto postaja manj obvladljiv in povzroča vse večjo škodo. Vsaka minuta, ki jo izgubijo reševalci na poti do človeka v srčnem zastoju, zmanjša možnost za njegovo preživetje za 10 odstotkov. In oboji minute za prihod na pomoč iz dneva v dan izgubljajo povsem brez potrebe. Zato Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem Tednu požarne varnosti javnost znova opozarja na pomen dostopnosti do prizorišč vseh vrst nesreč. Kako se že čez nekaj dni spremeni zakonodaja o razvrščanju vozil na cestah ter kako nespametno ravnanje voznikov vsakodnevno otežuje delo gasilcem in reševalcem, pa ponazorimo v Reakciji.
Ker izobraževalni sistem ne sledi več hitremu razvoju sedanjosti, je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo v učni proces vključevalo želje in cilje posameznika. Na kakšen način ne ve nihče, a del odgovora se skriva v odprtih izobraževalnih virih. Odprto izobraževanje pa na drugi strani zahteva tudi drugačna znanja in kompetence, spreminja vlogo učiteljev, učencev in šol. Vprašanj je veliko, rešitev pa v tem trenutku bolj malo.
Policisti ugotavljajo da je pri nas vedno več ukradenih koles. Največ koles tatovi priložnostno ukradejo v mestnih središčih v poletnih mesecih, saj je tam največ kolesarjev. Ne boste verjeli, veliko je takih, ki si "sposodijo" kolo le zato, da se prepeljejo iz enega konca mesta na drugega, tam pa kolo zavržejo. Načrtno pa tatovi kradejo dražja kolesa iz zaklenjenih prostorov. Vsako leto policija beleži več kraj, lastniki pa pogosto kraje sploh ne prijavijo.
Glavno težavo v gorah predstavljajo "mobitel planinci", katerih prenosni telefon predstavlja najpomembnejši varnostni pripomoček
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Na turističnih letakih, ki vabijo v naše doline in planine, se vse pogosteje znajdejo tudi gorski kolesarji. Ob tem se poraja vprašanje, kaj jim ob zavirajočih predpisih in zgolj nekaj metrih dovoljenih poti sploh lahko ponudimo? "Capljamo za tujino. Imamo mnogo potenciala, a čaka nas veliko dela, da se ta potencial razvije," pravi Anže Bizjak, nekdanji tekmovalec v krosu. Na Krvavcu smo preverjali, kako uspešno je Slovenija skočila na vlak zelenega in trajnostnega turizma, ki se veže na vzpenjajoči trend gorskega kolesarstva.
V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem
Po koncu pouka košnja dvorišča ostarelega občana, nato delavnica z begunskimi otroki in trening košarke, zvečer pa še ogled televizijske politične debate. To, seveda, ni urnik povprečnega slovenskega mladostnika. Kako aktivni pa so mladi v Sloveniji? Ob mednarodnem dnevu mladih o socialni, kulturni in politični vključenosti.
Nuša med igranjem kitare pove, da jo je v mladinski center Bob napotila psihiatrinja. Sprijaznila se je tako s sezuvanjem kot drugimi neformalnimi pravili, ki se jih morajo držati mladostniki, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov z ulice preselijo v sicer odštekano urejene mladinske prostore v Ljubljani. Neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju so orodja, s katerimi mentorji skušaj mlade spraviti na prava pota. Nuša verjame, da se bo že v jeseni tako življenja kot šole lotila bolj uspešno. Z Bobovci smo preživeli počitniško dopoldne v inovativno opremljeni kreativni hiši v Ljubljani, sodelovali smo pri garažnem ustvarjanju, s se pogovarjali o različnih projektih in o prihodnosti. "Življenje si bom ustvaril tako, da bom z njim srečen," je jasen Jan.
Vedno bolj priljubljeno postaja oddajanje prenočišč prek spletne platforme Airbnb, prek katere, če se greste zgolj “posel” in iščete hiter zaslužek, ne boste veliko zaslužili. Prodati je namreč treba “zgodbo”. Tisti, ki jim to uspe in gostu ponudijo osebno, pristno izkušnjo, lahko na mesec zaslužijo od 300 do 1000 evrov. Na Airbnb-ju svoje stanovanje ali hišo oddajajo ljudje iz 65 tisoč mest in 191 držav. Pri nas se s sobodajalstvom prek Airbnb-ja ukvarja približno 3000 ponudnikov. In namesto da bi bili zdrava konkurenca hotelirjem in drugim sobodajalcem, se plačevanju davkov in spoštovanju predpisov izogiba kar 80 odstotkov sobodajalcev v prestolnici, čeprav so pravila jasna in jih je mogoče spoštovati. No ja, večino. Zakaj so nekateri pri oddajanju pek Airbnb-ja uspešni, drugi pa ne in kakšno olajšanje prinašajo spremembe zakonodaje, ki bo zajezil oddajanje na črno, je preverjala Simona Habič.
Da je še povsem uporabna živila, katerim se bliža rok priporočene uporabe res škoda zavreči, tudi zato, ker mnogim pomeni pomemben vir prehrane, je zdaj pri nas že sprejeta miselnost, ki je tudi zakonsko urejena. Tako pridelovalci, predelovalci in trgovci tisto hrano, ki je ne morejo uporabiti in bi zanje kmalu lahko postala odpadek, lahko še pravočasno donirajo dobrodelnim organizacijam, te pa jo razdelijo socialno ogroženim. Zdaj se je temu pridružila še prva trgovina Robin Food, ki pa take viške odkupuje in po močno znižanih cenah prodaja vsem, ki jih želijo, ne glede na socialno ogroženost. Toda ob vseh pozitivnih učinkih je lahko uporaba živil ob izteku roka tudi tvegana. Vse, kar smo o rokih uporabnosti živil povedali v Reakciji, velja za pakirana živila. Pri živilih brez embalaže - kot so sadje, zelenjava, mesni, pekovski in slaščičarski izdelki in nekatere pijače - je s posebno uredbo določeno, da se prodajajo na podlagi organoleptičnih lastnosti oziroma dokler trgovec presodi, da so užitna, in tudi tu za svojo odločitev prevzema polno odgovornost.
Vožnja s telefonom v roki vas stane 120 evrov, če vas pri tem početju zasačijo policisti. A bolj kot to je ključno dejstvo, da je pozornost na vožnjo občutno zmanjšana, še posebej če pošiljamo in sprejemamo sporočila, sodelujemo na družabnih omrežjih ali telefoniramo- tudi prostoročno. S tem ogrožamo sebe in druge v prometu in lahko povzročimo hudo prometno nesrečo.
Evropska politika se na področju izobraževanja spopada z številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, evropska gospodarska konkurenčnost pa posledično zaostaja za ameriškim in azijskim. O perspektivi evropske izobraževalne politike, se je z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem pogovarjal Boris Žgajnar
Programi zvestobe so vse – od podarjene žvečilke do sofisticiranih baz podatkov, ki omogočajo profiliranje potrošnika. V zameno za osebne podatke dobimo kartico ugodnosti, na kateri se seštevajo evri in popusti, trgovec pa tako laže sledi našim potrošniškim navadam. Z zbranimi podatki ustvarja ponudbo, ki nam je pisana na kožo.
Motoristi so na cesti zaradi bolj dinamične vožnje, kot je tista z osebnim vozilom, veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Tako so med najranljivejšimi skupinami v prometu. Letos je na naših cestah umrlo že 10 voznikov mopedov in motorjev. Najpogostejši vzrok je prehitra in neprilagojena vožnja razmeram. Zaradi tega jih je letos izgubilo življenje že pet. Za svojo varnost pa lahko veliko naredijo tudi sami. Za vožnjo morajo biti fizično in psihično “fit”, dobro morajo vedeti, kako se obnaša njihov motocikel v nepredvidljivih razmerah in voziti previdno v skladu s predpisi. Kako se izkopati iz težav med vožnjo, kako speljevati v klanec, se izogibati oviram na vozišču in poskrbeti za varnost, se udeleženci danes učijo na delavnici in na poligonu v Centru varne vožnje – Avtopoligonu Ljubečna pri Celju.
Neveljaven email naslov