Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov