Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V prometu komuniciramo z znaki, se pa (pre)pogosto zgodi “šum v komunikaciji”. Zebra peščcu omogoča bolj varno prečkanje ceste. Smo pa pri tem včasih kar preveč suvereni. Čeprav velja pravilo, da ima pešec prednost, ne smemo kar slepo ali zasanjano stopati na vozišče. Največ prometnih nesreč se zgodi na prehodih za pešce, tudi največ smrtnih žrtev je ravno med pešci. Nevarnosti so še posebej izpostavljeni starejši od 65 let, otroci in mladi.
Dr. Peter Lipar s prometno-tehniškega inštituta pravi, da največ pešcev avtomobili zbijejo ravno na prehodih, temu pa botrujejo trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta. Pri nas je voznik za tako nesrečo kriv kar v 85 odstotkih primerov, to je 10 odstotnih točk več kot v Evropi. Zato v tem času, ko se vozne razmere slabšajo, ko hitreje nastopi tema, ko so padavine bolj pogoste, oblecimo svetla oblačila in si nadenimo kresničko ali kakšen drug odsevnik.
V Ljubnem ob Savinji imajo nov prehod s štirimi zvezdicami, a varnosti pešcev na regionalni cesti ne zagotavlja, saj vozniki namesto 50 vozijo 90 km/h, pravi Tomaž Mikek. In zato vestno nosijo odsevne trakove. Celo pasjim ljubljenčkom nadenejo odsevnike.
Francu Štiglicu pred večernim sprehodom vnuček vedno zabrusi: “Jaz imam svojo, dedi, kje je tvoja kresnička?” Če na nepreglednih in temačnih mestih ne nosite odsevnika, je kazen 40 evrov.
Alojz Murkovič iz Cezanjevecev zjutraj in zvečer razvaža mleko. Kljub temu, da je dobro opremljen, ga nekateri vozniki komaj opazijo.
Alojza skrbi, da ga vozniki ne opazijo na cesti
Študije kažejo, da pešec pri trku vozila s hitrostjo okoli 30 km/h najverjetneje utrpi le lažje poškodbe. Že pri trku s hitrostjo 48 km/h je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50-odstotna, pri 64 km/h pa že 90-odstotna. Zato sta umiritev prometa in zmanjšanje hitrosti izrednega pomena. Tudi z drugačnimi talnimi oznakami, ki jih pri nas še ne poznamo – zebra na rdeči podlagi, vizualno tridimenzionalna zebra, zasledimo pa že LED osvetlitev pred prehodi. Ta mora biti nameščena tako, da se sproži, ko pride pešec na cestišče, saj tako ne zaslepi voznika. Odštevalniki časa na semaforju so za pešce zelo primerni, za voznike pa malo manj, saj nekateri pospešijo, da bi ujeli “zeleni val”.
“Ko sem se pozno zvečer vračala iz Ljubnega ob Savinji prek Gornjega grada proti Ljubljani, nisem lovila sekund na semaforjih, sem pa opazila ne le iskrice v očeh, ampak tudi kresničke v dlaneh. Trije od štirih so nosili kresničke. Tisti brez je bil v temnih oblačilih in ponoči popolnoma neopazen. Kresnička je torej kul.”
V prometu so najbolj ogroženi pešci starejši od 64 let, v večini moški, med poškodovanimi pa je tudi precej otrok do 10. leta starosti in najstnikov.
Zdaj pa kar na ceste! Valovci ocenjujemo primerno opremljenost prehodov za pešce in iščemo nevarne odseke, kjer bi bila ureditev nujna. Zato reagirajte zdaj, vzemite fotoaparat in pojdite na teren. Nato pa zapeljite še svojo miško na www.val202.si in nam pokažite, kateri prehod za pešce je potrebno urediti. Smiselne rešitve projektantov pogosto naletijo na gluha ušesa tistih, ki so odgovorni za ureditev prometa, za ceste je denar, za varnost v prometu pa ga pogosto zmanjka. Zato bosta dva strokovnjaka ocenjevala vaše predloge, nato pa bomo pobude poslali pristojnim in jim sledili do rešitve. V krožišču v Medvodah je naš poslušalec že dosegel, da pristojni od občine zahtevajo takojšno ureditev varnosti pešcev. Poslušalec je bil tako zaskrbljen, da je za varnost šolajev kar sam postavil premični znak.
V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.
Če imate doma kamin, peč, bojler, prenosni grelnik ali kuhalnik na fosilna goriva, torej na drva, nafto, plin ali druge vire, skratka naprave, ki za zgorevanje jemljejo zrak iz prostora, morate do novega leta v prostore obvezno namestiti javljalnik ogljikovega oksida. V Sobotni reakciji vam bomo pojasnili, zakaj je namestitev javljalnika za ogljikov monoksid obvezna, kakšno napravo izbrati, kako jo namestiti in kam. Naučili pa se bomo tudi prepoznati znake zastrupitve in kako ukrepati ob sumu na uhajanje tega smrtno nevarnega plina ali zastrupitve.
Vsi vemo, da je gibanje zdravje. A zakaj človek pride na idejo, da bi pretekel maraton? Razlogov je ogromno. Vsak ima svoje sanje in preteči maraton so sanje tudi marsikaterega Slovenca in Slovenke, čeprav včasih tudi za ceno svojega zdravja.
Promet v središčih mest postaja vse bolj raznolik. V območjih, zaprtih za avtomobilski promet, se srečujejo pešci, kolesa, skiroji, longboardi, rolke, segwayi in njihove inkarnacije na električni pogon, ki omogočajo tudi vedno višje hitrosti. Trki so lahko siloviti in pustijo hude posledice, novi načini gibanja pa zahtevajo tudi nov način razmišljanja o gibanju po središčih mest. Kako se bo morala prilagoditi infrastruktura in kako naše obnašanje?
Vsaj 300.000 ljudi letno bi preživelo nenadni srčni zastoj, če bi vsi otroci znali oživljati, pravijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so dali pobudo, naj se prav vsi šolarji vsaj po 12. letu naučijo temeljnih postopkov oživljanja. Da otroci, sploh mladostniki, res lahko rešijo življenje, govorita tudi zgodbi 8-letne Nike, ki je s prisebnim iskanjem pomoči rešila življenje svoji učiteljici in 16-letnega Andreja, ki je po telefonskih navodilih dežurne zdravnice uspešno oživljal očeta.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Stanovalci objekta Lipa v Ljubljani se soočajo s pojavom stenic. Stenice se po objektu, ki ima kar 350 lastnikov, hitro širijo. Prisotne pa niso le v Lipi, v zadnjih letih so pogost pojav. Kdo je odgovoren za dezinsekcijo?
Samostojnega podjetnika so poklicali iz podjetja, ki ponuja storitve s področja varnosti pri delu, in mu rekli, da mora tudi kot samozaposleni opraviti usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu, sicer ga čaka globa inšpektorja. To lahko opravi pri njih, seveda ne zastonj. Omenjeni podjetnik bi lahko ponudbi nasedel, a ni. Je pa nanjo opozoril. Ni edini. Res je, da je vsak delodajalec odgovoren za svoje delavce in da je on tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje v podjetju – tudi z usposabljanjem delavcev za varno delo. Kaj pa pravi zakon, ko gre za samozaposlene osebe?
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Športni filozof Milan Hosta je med dejavnejšimi športnimi delavci v našem prostoru. S promocijo fair playa krepi temeljne etične vrednote, ki jih pri športu pogosto pogrešamo. Zakaj? Je stopnja zavesti o družbeni vlogi športa preprosto prenizka? Postavljamo ogledalo olimpijskim igram in v luči največjega športnega dogodka ugotavljamo tudi pestrost pojavnih oblik športa na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Čeprav v Evropski uniji v zadnjih letih močno poudarjajo pomen družinskega kmetovanja kot najbolj trajnostnega in okoljsko prijaznega, so postopki prevzemanja kmetij iz rok starejših na mlajše še vedno zelo počasni. Kot enega od vzrokov omenjajo pomanjkanje socialne varnosti za tiste kmete, ki kmetije predajo v roke mlajših, kot drugega podeželsko okolje, ki je še vedno premalo stimulativno za mlade. Toda stvari se počasi spreminjajo ...
Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.
Pokemon je akronim za pocket monster, kar v prevodu pomeni žepna pošast. Podobo so pošasti dobile pred dvajsetimi leti v videoigri za igralno konzolo GameBoy, kasneje so nastopile še v risanih serijah imenovanih anime. Pred osmimi dnevi pa so Pokemoni zavzeli ulice, gozdove, obale, restavracije, muzeje in trgovine. Mobilna igra Pokemon Go je v dobrem tednu presegla število aktivnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter in zasvojila več deset milijonov ljudi. O fenomenu bomo govorili s Pokemon trenerjem, raziskovalko Pokemon kulture in drugimi navdušenci.
Do konca septembra morajo študenti tako imenovanih predbolonjskih študijskih programov končati študij, sicer jim bo po teh programih propadel. Bližje, kot smo temu roku, večji je pritisk na fakultete in mentorje same. Študij bi rado končalo več kot 9000 takih študentov, ki pred mentorje prihajajo zadnji hip in to s pomanjkljivimi diplomskimi izdelki; nekateri, ki so dela oddali pravočasno, pa, po drugi strani, zdaj dobivajo tudi obvestila, da morda svojega dela ne bodo mogli zagovarjati pravočasno. O razmerah na tem področju je ta teden razpravljal parlamentarni odbor za visoko šolstvo, ki pa, kot kaže, skrajnih rokov vendarle ne namerava podaljšati.
Kolesarjenje, plezanje, gorski tek, jadralno padalstvo, kajak. Globalni biznis jih umešča med outdoor športe in so vse bolj množična oblika turizma. Ampak zakaj hčerkina prfoksa za blok flavto jadra s padalom in zakaj predsednik uprave vaše najljubše banke čez vikend binglja na štriku? To je skušala izvedeti Mihijeva tolpa najbolj drznih Valovcev, v soboto dopoldan, na Soča outdoor festivalu v Tolminu.
Ob začetku enega od dveh največjih svetovnih športnih dogodkov letos, Evropskega prvenstva v nogometu, gostimo Loica Ravenela iz Mednarodnega centra za športne študije – Observatorija za nogomet v Neuchatellu. Geograf in statistik iz nogometnega “Think Thanka” v Švici s kolegi pripravlja poglobljene analize vseh mogočih baz podatkov, povezanih z nogometom. Z njihovo pomočjo FIFA in nekatere druge svetovne športne zveze pripravljajo strategije razvoja svojih športov, strategij delovanja in novih pravil. Ravenel pa nam bo povedal, kaj podatki razkrivajo o migracijah nogometašev, etničnih sestavah nacionalnih reprezentanc, nacionalizmu navijačev. Vse to so podatki, ki jih govorijo analizirane številke.
Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.
V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi pri starših; to je največ v Evropski uniji. Najemniki pri nas za najemnino na trgu namenjajo od 30 do 50 odstotkov svoje plače. Članice Evropske unije za nastanitev prebivalstva namenjajo povprečno 4 odstotke bruto domačega proizvoda, Slovenija stokrat manj. Ob tem je eno od petih stanovanj prazno.
Nekdo je na novo fasado z velikimi kričečimi črkami napisal NOVA FASADA. Mimoidoči so se nasmihali, lastniku hiše pa grafit ni bil najbolj všeč. Tokrat se bomo posvetili brisanju sporočil in umetnin, ki krasijo naša mesta. Kako jih odstranjujejo? Kdo, kdaj, kje in zakaj? Ker nas vsako jutro pozdravijo novi grafiti, je posla za tiste, ki jih brišejo, dovolj. Tekma, ki ji ni videti konca. Grafitarji pišejo in rišejo, njihove stvaritve pa nekdo odstranjuje. Grafit strokovnjaki največkrat zbrišejo, da naredijo prostor za novega…
Neveljaven email naslov