Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov