Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?
Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.
Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.
Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji
Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!
Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?
Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.
Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!
Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?
V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .
Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?
Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
Neveljaven email naslov