Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Slovenska nafta: voda
Zaradi bolezni, ki so povezane z vodo, vsako leto umre približno 840 tisoč ljudi – to pomeni, da zaradi tega vsako minuto umre otrok. Naše potrebe po tej snovi pa se samo še povečujejo, vodo uporabljamo čezmerno in jo hkrati onesnažujemo. Že milijarda ljudi živi v pomanjkanju te tekočine.
Slovenija je glede količine vode na prebivalca v privilegiranem položaju, a kot poudarja dr. Dušan Plut, so med pokrajinami velike razlike v vodni bilanci. Razmerje v količini vode na prebivalca v Prekmurju in v zgornjem Posočju je ena proti osem. “Ob tem čezmerno onesnažujemo podzemne in tekoče vode, tako da je razpoložljive kakovostne vode bistveno manj, kot bi pričakovali na podlagi osnovnih podatkov,” opozarja Plut.
Od 100 do 150 tisoč prebivalcev ne uživa dovolj kakovostne vode. Ponekod je v njej še vedno tudi azbest. Še posebej je skrb vzbujajoče, da za številne vodovode na podeželju nimamo podatkov o kakovosti vode.
“Absolutno pa je povprečna kakovost vode v Sloveniji na zelo visoki, zadovoljivi ravni in v glavnem ni nobene potrebe po pitju vode iz plastenke.” Plut je prepričan, da je pravica do kakovostne vode temeljna človekova pravica, ki bi morala postati ustavna.
Človek poje vse več mesa, za pridelavo tega pa potrebuje veliko več vode. Za obrok rastlinskega izvora porabi od 10- do 20-krat manj vode kot za obrok pretežno živalskega izvora. “Za kilogram govejega mesa, če pogledamo celoten proces, kako je žival jedla, rasla, pila, porabimo do 13.000 litrov vode.”
Ne spreminja se samo naše prehranjevanje, ampak tudi potrošniške navade nasploh. Danes ima več ljudi mobilni telefon kot urejene sanitarije. Mobilni telefon ima na voljo vsak drugi, popolno oskrbo z vodo in sanitarije pa vsak sedmi Zemljan.
“Še najmanj vode porabimo iz pipe. Slovenec porabi približno 180 litrov vode iz pipe na dan, za svoje nakupe in prehrano pa 3.000 litrov, a jih seveda ne vidi. Varčevanje pri vodi iz pipe je kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko bi lahko privarčevali s spremembo življenjskega sloga in načina prehranjevanja ter z manjšo porabo energije.” Za polnjenje mobilnega telefona porabimo pol litra vode, za nov avtomobil pa kar približno 100.000 litrov, odvisno od znamke.
“Klic na pomoč ne prihaja samo iz puščavskih sušnih območij sveta, klic po kakovostni vodi prihaja tudi iz gospodarsko razvitih držav, iz mest,” pravi Plut. Lučka Kajfež Bogataj opozori na španske napake: “Vso vodo so usmerili v turizem in Barcelona je ostala brez vode. Francozi so jim jo vozili s tankerji in jo zaračunavali v milijonih evrov.”
Kot lahko preberemo v knjigi Planet voda, zaradi zastarelih in okvarjenih vodovodnih sistemov na leto izgubimo od 50 do 500 milijonov kubičnih metrov vode. Avtorica knjige dr. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da o vodi veliko premalo vemo. “Mladina sliši premalo že o fiziki in kemiji vode, kaj šele o novih pojavih, ki so očem skriti, kot je privatizacija vode.”
Lučka Kajfež Bogataj nadaljnjo gospodarsko rast, ki je maksima vseh svetovnih politik, povezuje s še večjo porabo vode in fosilne energije ter s škodovanjem okolju: “Gospodarska rast je žejna!”
Vzporedno z gospodarsko rastjo vse močneje poteka privatizacija vode. Pritiski se povečujejo, saj je skupna letna vrednost posla, povezanega z vodo, 400 milijard dolarjev, opozarja Plut.
“Kapital, ki nima več veliko možnosti širjenja, se zdaj počasi vrača k temu, da bi privatiziral oskrbo z vodo ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi za kmetijske namene, za namakanje. To pomeni, da bo kapital obvladal vodo kot strateški vir in bo hkrati obvladoval tudi hrano.”
Obstaja več načinov privatiziranja vode. “Tudi če nekomu daš koncesijo za izkoriščanje tega vira za 99 let, je enako, kot če bi dejansko privatiziral vodo.” Med milejšimi oblikami privatizacije Lučka Kajfež Bogataj omenja privatizacijo vodnih sistemov, ko sama voda ni plačljiva, plačati pa je treba storitev, da voda priteče iz pipe. Izkušnje iz tujine kažejo, da se voda potem zelo podraži, njena kakovost pa pade.
Klimatologinja opozarja na Coca-Colin nakup sarajevske polnilnice, pri čemer je družba za 99 let dobila koncesijo za vodni vir. “Pri takih nakupih se je v tujini izkazalo, da niso kupovali polnilnic, tekočih trakov, steklenic, ampak je bil njihov glavni namen dobiti zelo ugodno in dolgoročno koncesijo za vodni vir.”
Lučka Kajfež Bogataj meni, da moramo biti zelo previdni pri zelo hitrih privatizacijskih procesih v Sloveniji, čeprav imamo dovolj vode. “Kar naenkrat smo izgubili Radensko, Rogaško, Laško, Union. To niso samo vodni viri za prebivalce mest, ampak so predvsem izvozni izdelki.”
S strateškimi vidiki vode bi se morali ukvarjati tudi ekonomisti. Veliko naprednejši bi bili lahko tudi v zelenih tehnologijah, je prepričana Lučka Kajfež Bogataj. Ustvariti bi morali močne blagovne znamke vode, ki bodo čez nekaj let pomenile veliko prednost, ustvariti bi morali možnosti za embaliranje naše vode, turistično prepoznavnost po tej tekočini. “Vodo bi morali postaviti v ospredje, tako kot so v Saudski Arabiji nekoč v ospredje postavili nafto. Steklenica vode je lahko dražja od steklenice nafte. Če ustvariš dobro blagovno znamko, je zaslužek lahko dosti večji.”
Vsi podatki kažejo, da se količina padavin na Balkanu zmanjšuje, zato bo izvoz vode še zelo aktualen. “Če imamo plinovode in naftovode, ki k nam dobavljajo fosilna goriva, zakaj ne bi Slovenija imela pripravljenih projektov za izvozne vodovode, da bomo s tem služili na Balkanu in tudi širše?”
V Sloveniji kar tri četrtine mladih dela v negotovih oblikah zaposlitve, kar je največji delež znotraj EU. Prekarne oblike zaposlitve so v nekaterih panogah postale skorajda pravilo. Raziskovalci opozarjajo, da gre za splošen trend v Evropski uniji, ki narašča tudi zato, ker prekarci nimajo svojih lobistov, zato so jim vrata do odločevalcev zaprta. V Reakciji se z raziskovalci in aktivisti pogovorimo o vzrokih, težavah in posledicah prekarnega dela za posameznika, družbo in trg delovne sile.
Če imate doma kamin, peč, bojler, prenosni grelnik ali kuhalnik na fosilna goriva, torej na drva, nafto, plin ali druge vire, skratka naprave, ki za zgorevanje jemljejo zrak iz prostora, morate do novega leta v prostore obvezno namestiti javljalnik ogljikovega oksida. V Sobotni reakciji vam bomo pojasnili, zakaj je namestitev javljalnika za ogljikov monoksid obvezna, kakšno napravo izbrati, kako jo namestiti in kam. Naučili pa se bomo tudi prepoznati znake zastrupitve in kako ukrepati ob sumu na uhajanje tega smrtno nevarnega plina ali zastrupitve.
Vsi vemo, da je gibanje zdravje. A zakaj človek pride na idejo, da bi pretekel maraton? Razlogov je ogromno. Vsak ima svoje sanje in preteči maraton so sanje tudi marsikaterega Slovenca in Slovenke, čeprav včasih tudi za ceno svojega zdravja.
Promet v središčih mest postaja vse bolj raznolik. V območjih, zaprtih za avtomobilski promet, se srečujejo pešci, kolesa, skiroji, longboardi, rolke, segwayi in njihove inkarnacije na električni pogon, ki omogočajo tudi vedno višje hitrosti. Trki so lahko siloviti in pustijo hude posledice, novi načini gibanja pa zahtevajo tudi nov način razmišljanja o gibanju po središčih mest. Kako se bo morala prilagoditi infrastruktura in kako naše obnašanje?
Vsaj 300.000 ljudi letno bi preživelo nenadni srčni zastoj, če bi vsi otroci znali oživljati, pravijo strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki so dali pobudo, naj se prav vsi šolarji vsaj po 12. letu naučijo temeljnih postopkov oživljanja. Da otroci, sploh mladostniki, res lahko rešijo življenje, govorita tudi zgodbi 8-letne Nike, ki je s prisebnim iskanjem pomoči rešila življenje svoji učiteljici in 16-letnega Andreja, ki je po telefonskih navodilih dežurne zdravnice uspešno oživljal očeta.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Stanovalci objekta Lipa v Ljubljani se soočajo s pojavom stenic. Stenice se po objektu, ki ima kar 350 lastnikov, hitro širijo. Prisotne pa niso le v Lipi, v zadnjih letih so pogost pojav. Kdo je odgovoren za dezinsekcijo?
Samostojnega podjetnika so poklicali iz podjetja, ki ponuja storitve s področja varnosti pri delu, in mu rekli, da mora tudi kot samozaposleni opraviti usposabljanje na področju varnosti in zdravja pri delu, sicer ga čaka globa inšpektorja. To lahko opravi pri njih, seveda ne zastonj. Omenjeni podjetnik bi lahko ponudbi nasedel, a ni. Je pa nanjo opozoril. Ni edini. Res je, da je vsak delodajalec odgovoren za svoje delavce in da je on tisti, ki zagotavlja varnost in zdravje v podjetju – tudi z usposabljanjem delavcev za varno delo. Kaj pa pravi zakon, ko gre za samozaposlene osebe?
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Športni filozof Milan Hosta je med dejavnejšimi športnimi delavci v našem prostoru. S promocijo fair playa krepi temeljne etične vrednote, ki jih pri športu pogosto pogrešamo. Zakaj? Je stopnja zavesti o družbeni vlogi športa preprosto prenizka? Postavljamo ogledalo olimpijskim igram in v luči največjega športnega dogodka ugotavljamo tudi pestrost pojavnih oblik športa na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Čeprav v Evropski uniji v zadnjih letih močno poudarjajo pomen družinskega kmetovanja kot najbolj trajnostnega in okoljsko prijaznega, so postopki prevzemanja kmetij iz rok starejših na mlajše še vedno zelo počasni. Kot enega od vzrokov omenjajo pomanjkanje socialne varnosti za tiste kmete, ki kmetije predajo v roke mlajših, kot drugega podeželsko okolje, ki je še vedno premalo stimulativno za mlade. Toda stvari se počasi spreminjajo ...
Slovenija bo letos drugič sodelovala na eni največjih parad ponosa na svetu, ki bo v Berlinu. V Reakciji bomo s pomočjo slovenskih in tudi tujih gostov na paradi pojasnili, zakaj je nemška prestolnica tako strpno in odprto mesto ter s kakšnimi težavami se morajo trenutno še vedno soočati člani LGBT skupnosti.
Pokemon je akronim za pocket monster, kar v prevodu pomeni žepna pošast. Podobo so pošasti dobile pred dvajsetimi leti v videoigri za igralno konzolo GameBoy, kasneje so nastopile še v risanih serijah imenovanih anime. Pred osmimi dnevi pa so Pokemoni zavzeli ulice, gozdove, obale, restavracije, muzeje in trgovine. Mobilna igra Pokemon Go je v dobrem tednu presegla število aktivnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter in zasvojila več deset milijonov ljudi. O fenomenu bomo govorili s Pokemon trenerjem, raziskovalko Pokemon kulture in drugimi navdušenci.
Do konca septembra morajo študenti tako imenovanih predbolonjskih študijskih programov končati študij, sicer jim bo po teh programih propadel. Bližje, kot smo temu roku, večji je pritisk na fakultete in mentorje same. Študij bi rado končalo več kot 9000 takih študentov, ki pred mentorje prihajajo zadnji hip in to s pomanjkljivimi diplomskimi izdelki; nekateri, ki so dela oddali pravočasno, pa, po drugi strani, zdaj dobivajo tudi obvestila, da morda svojega dela ne bodo mogli zagovarjati pravočasno. O razmerah na tem področju je ta teden razpravljal parlamentarni odbor za visoko šolstvo, ki pa, kot kaže, skrajnih rokov vendarle ne namerava podaljšati.
Kolesarjenje, plezanje, gorski tek, jadralno padalstvo, kajak. Globalni biznis jih umešča med outdoor športe in so vse bolj množična oblika turizma. Ampak zakaj hčerkina prfoksa za blok flavto jadra s padalom in zakaj predsednik uprave vaše najljubše banke čez vikend binglja na štriku? To je skušala izvedeti Mihijeva tolpa najbolj drznih Valovcev, v soboto dopoldan, na Soča outdoor festivalu v Tolminu.
Ob začetku enega od dveh največjih svetovnih športnih dogodkov letos, Evropskega prvenstva v nogometu, gostimo Loica Ravenela iz Mednarodnega centra za športne študije – Observatorija za nogomet v Neuchatellu. Geograf in statistik iz nogometnega “Think Thanka” v Švici s kolegi pripravlja poglobljene analize vseh mogočih baz podatkov, povezanih z nogometom. Z njihovo pomočjo FIFA in nekatere druge svetovne športne zveze pripravljajo strategije razvoja svojih športov, strategij delovanja in novih pravil. Ravenel pa nam bo povedal, kaj podatki razkrivajo o migracijah nogometašev, etničnih sestavah nacionalnih reprezentanc, nacionalizmu navijačev. Vse to so podatki, ki jih govorijo analizirane številke.
Ko je Matevž Lenarčič po poletu okoli sveta pristal na naši Obali, se je pravo delo znanstvenikov pri projektu šele začelo. Ugotovili so velike presežke črnega ogljika, enega ključnih globalnih onesnaževalcev, nad območji Jugovzhodne Azije, imuna pa niso niti območja zahodnega sveta. Meritve črnega ogljika na tolikšni višini so edinstven slovenski znanstveni podvig, ki se je izkazal za precej ugodnejšega od načinov, ki jih izvaja na primer Nasa, navdihnil pa je tudi podobne okoljske podvige, kot je polet španskega pilota Michela Gordilla »Od pola do pola«. Znanstveni epilog tretjega potovanja Matevža Lenarčiča okoli sveta bomo v studiu pisali skupaj z vodilnim znanstvenikom pri projektu dr. Grišo Močnikom.
V Sloveniji kar 85 odstotkov mladih živi pri starših; to je največ v Evropski uniji. Najemniki pri nas za najemnino na trgu namenjajo od 30 do 50 odstotkov svoje plače. Članice Evropske unije za nastanitev prebivalstva namenjajo povprečno 4 odstotke bruto domačega proizvoda, Slovenija stokrat manj. Ob tem je eno od petih stanovanj prazno.
Nekdo je na novo fasado z velikimi kričečimi črkami napisal NOVA FASADA. Mimoidoči so se nasmihali, lastniku hiše pa grafit ni bil najbolj všeč. Tokrat se bomo posvetili brisanju sporočil in umetnin, ki krasijo naša mesta. Kako jih odstranjujejo? Kdo, kdaj, kje in zakaj? Ker nas vsako jutro pozdravijo novi grafiti, je posla za tiste, ki jih brišejo, dovolj. Tekma, ki ji ni videti konca. Grafitarji pišejo in rišejo, njihove stvaritve pa nekdo odstranjuje. Grafit strokovnjaki največkrat zbrišejo, da naredijo prostor za novega…
Neveljaven email naslov