Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


30.08.2014

Čas za e-učbenike?

Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?


23.08.2014

Kam nas pelje navigacijski sistem?

Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?


16.08.2014

Tabornik naj bo!

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


09.08.2014

Ebola grozi

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.


02.08.2014

Na parlamentarnih hodnikih

Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.


26.07.2014

Kolesarjenje v naravi

V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.


19.07.2014

Finančna (ne)pismenost

Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.


12.07.2014

Zasvojenost od računalniških iger

To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.


14.06.2014

Kako nam lahko pomagajo diplomatska konzularna predstavništva?

Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.


31.05.2014

Vročevanje sodnih pisem

Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.


24.05.2014

Zatemnitev športnih prenosov

Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!


17.05.2014

Vse dražje komuniciranje

Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …


03.05.2014

Plastika v želodcih rib!

Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.


19.04.2014

Otroška igrišča v Sloveniji

Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.


Stran 11 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov