Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


27.06.2015

Lambert proti Franciji

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?


20.06.2015

Seksting

Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.


06.06.2015

Javne kuhinje

Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.


30.05.2015

Tobačna industrija

Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.


23.05.2015

O fenomenu ljubiteljske kulture

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


09.05.2015

Vinil je In!

Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.


02.05.2015

Krasni novi svet

Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.


25.04.2015

Natočimo si kozarec čiste pitne vode

Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.


18.04.2015

Kako nastanejo prvaki

Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.


11.04.2015

Omejena neomejenost

Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.


04.04.2015

Ljubezen na internetu

V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.


28.03.2015

Komercialni dogodki

Tehtamo mnenja in predstavljamo nekaj primerov iz tujine!


07.03.2015

Oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih

Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.


28.02.2015

Internetna nevtralnost

Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.


13.02.2015

Otroci s tremi biološkimi starši tudi v Sloveniji?

Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?


07.02.2015

Brezpilotni letalniki

Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.


31.01.2015

Videonadzor

Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.


24.01.2015

Prelomne volitve v Grčiji

Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.


Stran 9 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov