Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Regulacija orožja v Evropi

09.01.2016

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?

Pariški teroristični pokol je novembra pretresel Francijo in Evropo. Tudi zato je Francija zahtevala odločnejši odziv glede strelnega orožja. Teden dni po napadu je evropska komisija predstavila svoj predlog.

Direktiva naj bi po novem vključevala tudi zbiratelje in tudi deaktivirano orožje. Kot je pojasnjevala komisarka Elzbieta Bienkowska, to ne pomeni, da zbiratelji ne bodo mogli pridobiti orožja, pač pa, da bodo morali vnaprej pridobiti odobritev.

Novost je prepoved določenega polavtomatskega orožja za posameznike, poostrili bodo tudi pravila za deaktivirano orožje. “Zdaj ga na notranjem trgu obravnavamo kot navaden kos kovine, po novem bodo veljala enaka pravila kot za orožje. Tisto najbolj nevarno bo treba povsem uničiti, za drugo zagotoviti sledljivost.

Da bi izboljšali sledljivost, bodo uvedli enotnejše označevanje orožja ob izdelavi, države si bodo morale izmenjevati informacije – na primer o tem, komu so zavrnili izdajo dovoljenja za posest orožja, tako da bi to lahko upoštevale tudi druge članice. Pomembna novost je urejanje prodaje orožja prek interneta. V poskusu napada na hitrem vlaku Thalys med Brusljem in Parizom je bila ena od uporabljenih pušk namreč sestavljena iz delov, legalno kupljenih na internetu.

Na zaprtih sestankih so se države odzvale z vrsto zadržki; Čehi so izrazili velike dvome, Avstrijci terjali podatke o številu kaznivih dejanj, storjenih z legalnim orožjem. Finci so zahtevali izvzetje iz prepovedi glede polavtomatskega orožja. Imajo namreč naborniško vojsko in tovrstno orožje je pomembno za vojaške rezerviste. Po drugi strani pa naj bi bili Nizozemci, ki odo kot predsedujoči usklajevali sestanke, razočarani zaradi premalo strogih predlogov; Velika Britanija pa ima že zdaj stroga pravila, celo glede igrač.

Najbolj glasno so se odzvali lovci, športni strelci in zbiratelji, češ da bi jim bo prepoved nekaterih vrst orožja onemogočila njihove legalne hobije, nove zahteve pa povzročile dodatne stroške in težave. Dobro organizirana zelena bratovščina in športne zveze so pritisnile na vlade in tudi evropske poslance. Tudi v parlamentu so mnogi kritični – nekaj predlogov je koristnih, večina pa populističnih in nestrokovnih.

Kdo ima torej prav? Eni in drugi, pravi Cedric Poitevin, raziskovalec in namestnik direktorja raziskovalnega centra za varnostna vprašanja. Spremembe so potrebne, a v predlogu je dejansko nekaj nejasnosti.

Upoštevati pa je treba tudi, da legalni lastniki strelnega orožja po Evropi niso monoliten blok in romantične predstave so lahko naivne. “Nekateri imajo le eno, dve puški, s katerima gredo nekajkrat na leto na lov. Drugi imajo doma ogromna skladišča, polna raznoraznega orožja. In nekateri zakoniti lastniki so vpleteni v kriminalna dejanja. Taki so orožje prodali Coulibalyju, tak je bil moški, ki ga je po pariškem napadu ustavila nemška policija.

Zato so tudi lobiji, ki skušajo vplivati na spreminjanje evropske direktive, zelo različni, a nobeden se seveda ne more primerjati z ameriško NRA. A Cederic Poitevin vendarle pričakuje, da bo direktiva v bolj ali manj popravljeni obliki sprejeta. Države in ljudje enostavno želijo nekaj storiti po pariških napadih.

Lahko direktiva zajezi črni trg z orožjem?

Po ocenah Evropske komisije je v uniji kar 81 milijonov kosov nezakonitega orožja. Boj proti nelegalni trgovini z orožjem do nedavnega ni bil prioriteta, pač pa trgovina z drogami, belim blagom. V Belgiji je po nekaterih ocenah neprijavljenih tudi 300 tisoč kosov strelnega orožja, ki ga imajo posamezniki zakonito v svoji lasti.

Direktor Inštituta za demokratični nadzor nad oboroženimi silami in vodja programa za mejno varnost DCAF Jugovzhodne Evrope Anton Travner je naklonjen enotnim standardom za deaktivacijo orožja, možnosti izmenjave informacij o prosilcih in omejitvi možnosti nakupa orožja prek interneta. Kljub temu meni, da je direktiva šla predaleč. Ne verjame, da bi lahko zajezila črni trg.

»V Švici ni nič nenavadnega, če vidiš posameznika z vojaško puško M16 na rami na tramvaju.«

Tudi slovenski trgovci z orožjem – približno 80 jih je – nasprotujejo načrtovanim spremembam. Mitja Rebec meni, da direktiva ne bi vplivala na črni trg. “Črni trg deluje neodvisno od tega, kar legalno počnejo državljani in podjetja, ki se s tem ukvarjajo.

Ocenjuje, da zaradi direktive trgovci ne bi prodali manj orožja, temveč bi spremenili ponudbo. “Ne pričakujemo, da bi ti ukrepi povzročili upad prometa.

Rebec meni, da težava ni prodaja orožja na civilnem trgu. “Vso to orožje je nekoč bilo del vojaških arzenalov urejenih držav. V roke paravojaških skupin je prišlo iz vojaških rok.

“Ne pričakujemo, da bi ta direktiva povzročila upad prometa. Namesto polavtomatskih bomo prodajali repetirne puške.”

Po oceni višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča z Uprave kriminalistične policije GPU bi uredba lahko zajezila črni trg.

Orožje kliče k orožju

Ob težnjah po večji regulaciji se zaradi terorističnih groženj pojavljajo celo nekatere težnje po večji deregulaciji orožne zakonodaje. Filozof in pisatelj z Univerze v Ljubljani dr. Mirt Komel meni, da so take zahteve absurdne.

»Civilno prebivalstvo je po definiciji civilno prav zato, ker ne nosi orožja.«


19.01.2019

Socialne inovacije – ključ za blaginjo prihodnosti

Urbana politika, skupnostni vrtovi, študentska stanovanja, brezplačna malica v šolah. Ste vedeli, da so vse to socialne inovacije? Država, ki je med najbolj inovativnimi na tem področju, je zagotovo Danska, njen zgled pa je v prejšnjih letih pritegnil še številne druge. Predstavniki Slovenije, Islandije, Danske, Makedonije in Hrvaške so se ta teden v Ljubljani pogovarjali o vzvodih, ki jih za blaginjo družbe pomenijo socialne inovacije. Kakšne socialno-inovativne prijeme načrtujejo države v naši neposredni soseščini in kako ambiciozna na tem področju je Slovenija? Raziskuje Maja Ratej.


12.01.2019

V iskanju tolarjev

Prvega januarja je minilo 12 let, kar smo v Sloveniji uvedli evro. Po uvedbi je sledilo dvomesečno obdobje, ko so tolarje v evre brezplačno menjavali na bankah, poštah in v hranilnicah. Kaj pa se je zgodilo s tistimi, ki ste jih doma našli po tem obdobju, in kam z bankovci, ki jih še imate? O akciji zbiranja tolarjev Slovenskega združenja za boj proti raku na dojki Europa Donna nam bo več povedala predsednica združenja Tanja Španić, nekaj številk glede tolarjev in evrov pa magister Gregor Miklavčič, direktor oddelka za Gotovinsko poslovanje pri Banki Slovenije.


05.01.2019

Novoletna turneja štirih skakalnic, turneja hrenovk

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali


15.12.2018

Novinarji: Ogroženi varuhi resnice

Ameriška revija Time je za letošnje osebnosti leta razglasila novinarje, ki so bili zaradi svojega poročanja preganjani, zaprti ali ubiti. Označili so jih kot "Varuhe resnice". Zakaj je novinarstvo ogroženo in kaj ga ogroža, smo se v Strasbourgu pogovarjali z generalnim sekretarjem nevladne organizacije Novinarji brez meja Christophom Deloirjem. "Legitimno je kritizirati novinarje, ampak sovražnost in zmanjšanje možnosti, da pokrivamo dejstva, je popolnoma nekaj drugega. To je lahko izjemno nevarno in lahko tudi ubije demokracijo. In ta stavek zdaj pogosto slišimo. Demokracija je v nevarnosti."


01.12.2018

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.


24.11.2018

Češka novinarka Pavla Holcova

Pavla Holcova je češka preiskovalna novinarka, ki je pred kratkim sodelovala tudi z umorjenim novinarjem Janom Kuciakom. “Oblačila sem si plašč, odpravljala sem se v službo, ko me je poklical njegov urednik in dejal, da so Jana ubili.” Po njegovi smrti so jo zasliševali več kot osem ur in zasegli telefon, alarmantno se ji je zdelo dejstvo, da so jih zanimali le pogovori po njegovi smrti. “Ko sem brala ukaz o zasegi, je v enem odstavku pisalo, da sem imela informacije, da je Janovo življenje v nevarnosti in da sem mu te informacije zamolčala.” V času, ko se zdi, da so umori novinarjev vsakodnevna novica, bo Pavla Holcova spregovorila se o neslanih šalah politikov, nazadnje tudi tiste, ki jo je izrekel češki predsednik Miloš Zeman po smrti Kašogija: “Novinarje imam tako rad, da razmišljam o pogostitvi zanje na savdski ambasadi.” Povedala bo še o svojih začetkih preiskovalnega novinarstva na Kubi in zakaj nosi majico z napisom sovražnica ljudstva.


17.11.2018

Brez dobre poletne sezone bodo gorski smučarski centri tenko piskali

Medtem ko je večina uživala v, za oktober in november, nadpovprečno visokih temperaturah, so se slovenski žičničarji živčno prestopali in pogledovali v nebo, upajoč vsaj na ohladitve, če že ne na prvo pošiljko snega. Naslednji teden naj bi ponekod že lahko prižgali snežne topove, vsaj v začetku decembra pa odprli večino smučišč, ki pa samo z zimsko sezono ne morejo več dostojno živeti, kaj šele vlagati v nove naprave. Tudi o tem, kako je za gorske centre pomembna poletna sezona, je v Reakciji razmišljal Aleš Smrekar.


03.11.2018

Varni na cesti tudi pozimi

Zdaj je 15. november, ko bomo morali zadostiti zakonu o obvezni zimski opremi na vozilih, že precej blizu. Prav lahko pa se zgodi, da vreme tudi že prej poskrbi za zimske razmere na cesti, zato je priporočljivo, da smo pripravljeni že prej. Morda so ustrezne zimske gume res tiste, ki so najpomembnejše kar zadeva zimsko opremo vozila, a je za varno vožnjo v zimskih razmerah pomembnih še tudi veliko drugih dejavnikov. Predvsem smo sami vozniki tisti, ki lahko naredimo največ za varno vožnjo tudi v težjih voznih razmerah.


20.10.2018

Škodljive tujerodne rastline so lahko tudi uporabne

Že več kot 15 let se pri nas intenzivno ukvarjajo z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki so k nam, po večini zaradi človeka, prišle z drugih celin, največ iz Severne Amerike in vzhodne Azije. Preučujejo, kakšni so njihovi načini razmnoževanja, kako vplivajo na naš ekosistem in kako ukrepati, da se ne bi širile naprej. Pri nekaterih vrstah je ta poskus že spodletel, zato je naslednja stopnja raziskav usmerjena v predelavo in ugotavljanje, za kaj vse bi bile invazivne tujerodne rastline lahko uporabne. V Mestni občini Ljubljana tako izvajajo projekt APPLAUSE, pri katerem sodeluje kar nekaj različnih ustanov, ki raziskujejo uporabo invazivnih rastlin pri pridobivanju barvil, izdelavi papirja in izdelkov iz lesa, pa tudi to, ali so lahko invazivne tujerodne rastline vir hrane. Ob projektu je zaživel tudi Zbirni center na Povšetovi 4, v katerem so postavljeni zaboji za zbiranje invazivnih tujerodnih rastlin, ki bodo uporabljene v različne namene.


06.10.2018

Dober učitelj je drag, slab še dražji!

“Učitelji smo prepogosto le še izvajalci nekih umotvorov, ki so nastali v kakšnem zatohlem kabinetu ali lično opremljeni pisarni,” opozarja Jožica Frigelj. Po 36 letih dela v razredu ugotavlja, da je birokracije preprosto preveč, nadzor na vsakem koraku pa učiteljem jemlje avtonomijo in energijo. Jožica Frigelj je profesorica razrednega pouka, učiteljica angleščine na OŠ Ketteja in Murna v Ljubljani ter članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.


29.09.2018

Znočilo se je ... in na plano so prišli raziskovalci

V Sloveniji je včeraj – podobno kot v 30ih drugih državah po Evropi – potekala Mednarodna noč raziskovalcev. V okviru tega evropskega projekta, ki se je odvijal v več kot 300 mestih Stare celine, so pri nas vrata odprle številne fakultete, inštituti, šole, muzeji in knjižnice, ki so skušali z zanimivimi dogodki javnosti, zlasti pa mladim, približati znanost, inovacije in poklic raziskovalca. Mednje se je – od Celja pa do Bistre – pomešala tudi valovska ekipa.


22.09.2018

O medvedih tokrat globalno

Na svetu živi le 8 vrst medvedov, izkušnje posameznih držav z njimi pa so zelo različne. Ponekod jih imajo le peščico in oblasti vlagajo zelo veliko energije ter denarja v to, da jih ohranjajo. Drugod, kjer so populacije stabilne ali je medvedov celo preveč, pa se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako dolgoročno brez večjih konfliktov bivati skupaj. In prav sobivanje medveda in človeka je bila osrednja tema velike mednarodne konference o medvedih, ki smo jo ves prejšnji teden gostili v Ljubljani. Približno 250 strokovnjakov z vsega sveta je na njej izmenjevalo izkušnje ter predstavljalo rezultate najnovejših raziskav, tehnični napredek in študije primerov, pomembnih za zagotavljanje dolgoročnega sobivanja ljudi z medvedi. Izkoristili smo priložnost in skupaj s poznavalci medvedje problematike iz Japonske, Tajvana, Združenih držav Amerike, Kanade in nekaterih držav Evrope poskušali izrisati globalno sliko medvedje problematike ter izvedeti, kako v teh državah sobivata medved in človek.


15.09.2018

Tako kot moramo včasih počistiti doma, moramo počistiti tudi v naravi

Z obsežno okoljsko akcijo si pri društvu Ekologi brez meja poleg čiščenja divjih odlagališč in pobiranja odpadkov, letos želijo predvsem spreminjati družbeno kulturo. S številnimi prostovoljci so informirali prebivalce o problemu onesnaževanja, akcija pa je tudi tokrat potekala pod okriljem svetovne pobude Očistimo svet.


08.09.2018

Prihodnost je lahko drugačna

Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?


01.09.2018

"Pred profesorjem sem se tresla kot zajec pred lisico"

Že skoraj v gene nam je vsajeno, da prihod septembra s seboj prinaša tudi začetek šolskega leta in z njim ves ritual domačih nalog, učenja in – kar je za marsikoga še najbolj stresno – testov, preverjanj in izpitov ter neprespanih noči in prebavnih težav pred njimi. V sobotni Reakciji na Valu 202 razmišljamo, kdo se je sploh domislil preverjanja znanja v šolah, kdaj v zgodovini je bilo to najbolj zagonetno in ali lahko umetna inteligenca res že opravi maturo?


25.08.2018

Kače strupenjače

Prastrah pred kačami, ki naj bi bil vtkan v človekov DNK in bil del našega Nezavednega, se počasi a zanesljivo meša z novodobnim navdušenjem nad kačami kot hišnimi ljubljenčki. Ena najbolj grdo zaznamovanih živali se je v človekovo percepcijo že zdavnaj pritihotapila prek biblije, prek mitov in pravljic, danes pa na medmrežju krožijo o njih raznorazne informacije in posnetki – od verodostojnih do popolnih izmišljotin, škodljivih manipulacij in prozornih montaž. Damjan Zorc se v Sobotni reakciji loteva predvsem strupenjač, naših in tujih, saj je globalen svet tudi kar zadeva breznoge plazilce pripomogel, da so tudi na slovenska tla že prišle vrste, ki smo jih nekoč lahko občudovali – ali se jih bali – samo na daleč.


25.08.2018

Kače strupenjače

Prastrah pred kačami, ki naj bi bil vtkan v človekov DNK in bil del našega Nezavednega, se počasi a zanesljivo meša z novodobnim navdušenjem nad kačami kot hišnimi ljubljenčki. Ena najbolj grdo zaznamovanih živali se je v človekovo percepcijo že zdavnaj pritihotapila prek biblije, prek mitov in pravljic, danes pa na medmrežju krožijo o njih raznorazne informacije in posnetki – od verodostojnih do popolnih izmišljotin, škodljivih manipulacij in prozornih montaž. Damjan Zorc se v Sobotni reakciji loteva predvsem strupenjač, naših in tujih, saj je globalen svet tudi kar zadeva breznoge plazilce pripomogel, da so tudi na slovenska tla že prišle vrste, ki smo jih nekoč lahko občudovali – ali se jih bali – samo na daleč.


18.08.2018

Vršič nujno potrebuje rešitev

Naš najvišji prelaz ne prenese več vse večjega obiska. To se je v praksi v vseh svoji razsežnosti pokazalo minuli konec tedna, ko je več kot 350 vozil dobesedno zablokiralo to prometnico, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Gre za državno cesto, na kateri za vsaj osnovno v vzdrževanje skrbita lokalni skupnosti na obeh straneh, a brez celovite državne rometne rešitve ne bo nič, pravijo Kranjskogorci, ki opozarjajo, da mora država svoj molk čim prej prekiniti.


11.08.2018

Red je vedno pas pripet

Ker je varnost otrok na cesti in v avtomobilu pomembna vse leto, ne samo tisti teden, ko se začne šola, smo se že sredi avgusta pozanimali, kako morajo starši skrbeti za varnost svojih otrok na cesti in v avtomobilu. Podobnih misli so v AMZS-ju in v Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa, Matevž Polajnar pa je skupaj z otroci preživel tudi prometno-varnostni dan v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.


07.07.2018

Očistimo Slovenijo: "Še zadnjič"

V Sloveniji je še približno 10.000 divjih odlagališč. Večina je starih bremen, nekaj pa je tudi novih primerov okoljske kriminalitete. V letošnji akciji “Očistimo Slovenijo” Ekologi brez meja ne želijo le čistiti, ampak tudi celovito pregledati stanje v državi. Ob neučinkovitem sistemu nadzora pravijo, da ne želijo samo kazati s prstom na institucije, ampak prispevati k rešitvi problema. V vse bolj zasmeteni in odtujeni družbi na takih akcijah v ospredje prihaja sloga.


Stran 2 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov