Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


S knjižnega trga

964 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

06.04.2015


V oddaji S knjižnega trga se bomo najprej posvetili romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah, nato pa še Izbranim pesmim Thomasa Trahêrna, kratki prozi Petra Handkeja Poskus o norem gobarju in filozofskemu delu Branka Kluna Onkraj biti. Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Marjan Strojan, Mare Cestnik in Marjan Kovačevič Beltram.

 

Katarina Marinčič: Po njihovih besedah (Modrijan, 2014)

Zadnji roman Katarine Marinčič Po njihovih besedah, ki so ga nekateri že razglasili za roman desetletja, na precej umetelen način sopostavlja lažnivost avtobiografije in artificielnost pripovedi. Heinrich Schliemann, Karl May, nekdanji šef varnostne službe P., ter končno tudi pisatelj Pavel, ki prirejene biografije vseh treh povezuje, so realni liki iz preteklosti, toda pisateljica se prek razstavljanja teksta in vpeljevanja t. i. tretje metodološke paradigme, ki vključuje bralca, uspe odzivati tudi na današnji družbeni status literature. Trditev, da je Katarina Marinčič oznake, kot so “izražajoč resničnost” ali “linearen”, vrgla na smetišče in ustvarila konglomerat, ki stavi na strukturo zapisanega, je ob dejstvu, da so v središču njenega zanimanja avtobiografskost, status pisatelja v družbi in odzivi na njegove stvaritve, legitimna, čeprav pretirana.

Roman je torej tudi zaradi metabesedilnih postopkov, predvsem glede na trenutno slovensko literarno produkcijo, subverziven. Pri tem pa ne gre toliko za to, da bi se delo zaradi visokega jezikovnega registra in postmodernističnih postopkov nahajalo v lastni kategoriji, na kar namigujejo slavospevi nekaterih literarnih kritikov, temveč da ob vsej inteligenci premore sproščenost in živost. Roman Po njihovih besedah je kljub artificielnosti, večravninskosti, če že ne kar zakodiranemu strahu pred naivnostjo, navsezadnje mogoče brati, tudi če ne poznamo odkritelja Troje ali pisatelja pustolovskih romanov. Pisateljica nam da čas, da se junakom privadimo prek podrobnih opisov, kakršni so doslej obveljali za njeno posebnost. Neredko se namreč zgodi, da bralci njenih proznih besedil vzdihujejo ob manierističnih opisih prostorov; in tudi v resnici je za čim vzdihovati. Na tako čutno, plastično in hkrati patinasto govorico (temu ustrezno so opisani tudi ženski liki) naletimo v trenutnem slovenskem literarnem okolju le še pri pesnikih, kot sta Miljana Cunta ali Robert Simonišek.

Marinčičeva je sicer s tem, ko je združila viktorijansko občutje s srednjeevropskim sentimentom, k temu pa dodala še večjezičnost in žanrsko raznolikost (Mayev lik je na primer podan izključno skozi odrsko uprizoritev), potrdila, da se vtira v evropsko literarno teksturo. Na nekem literarnem večeru je celo dejala, da samo sebe razume ne kot “slovensko”, temveč kot “evropsko” pisateljico, in sicer v smislu, da je Charles Dickens prav toliko njen, kot je angleški pisatelj. S tem ko jo zanima predvsem mehanizem romana in torej postmodernistični postopki, ob tem pa tudi komentarji o posameznih evropskih narodih, ki jih vpleta v besedilo, izstopa iz klišejsko slovenskega. Njeni junaki niso v ničemer pasivni ali recimo samodestruktivni, temveč so državljani sveta. Vprašanje je le, v čem je potem pisateljičina razločevalna lastnost. Je to še vedno slog ali pa bolj ironija, ki se poraja iz vmesnega prostora med pravo in izmišljeno biografijo?

No, tu pa se vsa stvar zaplete. Zdi se, kot da se avtorica zadnje čase tako slavljeni avtobiografskosti hahlja, po drugi strani jo jemlje skrajno resno. Zgodbe treh junakov ji predloga in hkrati odmiki od dejanskega, zapisani so v imenu spraševanja, koliko je mogoče dokončno obseči njihova življenja. Avtentičnost je potemtakem zrelativizirana. Marinčičeva gre celo tako daleč, da prek literarnih postopkov zrelativizira lasten govorni položaj; predvidevamo, na primer da je ženska iz pete vrste parterja, ki je v stalnem konfliktu s pisateljem Pavlom, njen alter ego. Toda naj posamezni dovršeni preskoki, s katerimi je spela različne like, delujejo še tako posrečeno, tisti bralci, ki hlepijo po realistični literaturi, bodo kljub temu obžalovali, da posamezne zgodbene pasaže ne trajajo dlje.

V tem primeru bi verjetno moral biti izpostavljen le en lik, ostali pa bi bili zarisani kot stranski. Ne glede na to, kako živo v pripoved intervenirajo vsi liki, se zdi, da je Karl May prav s svojo lažjo najbolj središčen.

Gabriela Babnik

 


11.04.2016

Frelih, Beckett, Podstenšek, Beigbeder

Jasmin B. Frelih: Ideoluzije Samuel Beckett: Mercier in Camier Tomo Podstenšek: Tihožitje z mrtvo babico Freédéric Beigbeder: Oona & Salinger Avotrji recenzij: Zarja Vršič, Matej Bogataj, Simona Kopinšek, Nada Breznik


04.04.2016

Flisar, Damiani, Novak, Pamuk

Evald Flisar: Besede nad oblaki Alessandro Damiani: Slepiti videze življenja Kristian Novak: Črna mati zemla Orhan Pamuk: Naivni in sentimentalni romanopisec Avtorji recenzij: Nada Breznik, Aljaž Koprivnikar, Matej Bogataj, Tadeja Krečič


21.03.2016

Votolen, Berryman, Muck, Medved

Sonja Votolen: Na lepi posteji iz peska John Berryman: Sanjske pesmi Desa Muck: Odred Andrej Medved: Zarečja Avtorji recenzij: Marija Švajncer, Veronika Šoster, Petja Gorjup, Boris Gorupič


14.03.2016

Lunaček, Arminio, Kapitanova, Field

Matjaž Lunaček: Beatus ille qui ... Franco Arminio: Razglednice od mrtvih Daniela Kapitáňova: Samko Tále: knjiga o britofu Syd Field: Scenarij Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Kristina Jurkovič, Simona Kopinšek, Leonora Flis


07.03.2016

Flis, Sjón, Pangerc, Močivnik

Leonora Flis: Upogib časa Sjón: Modra lisica; Fant, ki ga ni bilo Boris Pangerc: Vroči ledeniki Mitja Močivnik: Ples : Plesovi iz Devina Avtorji recenzij: Gabriela Babnik, Maja Žvokelj, Andrej Lutman, Iztok Ilich


29.02.2016

Novaković, Nooteboom, Smolej

Novica Novaković: XXI Cees Nooteboom: Raj izgubljeni Tone Smolej: Kaj večega poskusiti in postati Avtorji recenzij: Marko Elsner Grošelj, Ana Geršak, Iztok Ilich


22.02.2016

Babnik, Hudolin, Brun, Klein

Gabriela Babnik: Intimno Jurij Hudolin: Prištinski dnevnik Henrik Brun: Danska zanka Naomi Klein: To vse spremeni Avtorji recenzij: Jasna Lasja, Aljaž Koprivnikar, Katarina Mahnič, Simon Popek


15.02.2016

Dekleva, Arh, Kajzer, Žagar

Milan Dekleva: Telo iz črk Poezija magistra Angela Arha Janez Kajzer: Krik Monika Žagar: Dva brata, trije svetovi Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Andrej Lutman, Anja Radaljac, Iztok Ilich


08.02.2016

Novak, Košuta, Kleč

Boris A. Novak: Čas očetov Miroslav Košuta: Dnevnik o lastovičjem gnezdu Milan Kleč: Koralde Avotrji recenzij: Jure Kapun, Marija Švajncer, Gabriela Babnik


01.02.2016

Mazzini, Oliver. Mazzanini, Premk

Miha Mazzini: Otroštvo Mary Oliver: Zakaj se zbujam zgodaj Margaret Mazzantini: Ne premikaj se Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Prof. dr. Marja Boršnik Avtorji recenzij: Tina Kozin, Peter Semolič, Robi Šabec, Drago Bajt


25.01.2016

Semolič, Latić, Šteinbauer, Jung

Peter Semolič: Druga obala Džemaludin Latić: Srebreniški inferno Zoran Šteinbauer: Tri lune Carl Gustav Jung: Rdeča knjiga Avtorji recenzij: Aljaž Koprivnikar, Iztok Ilich, Goran Potočnik, Urban Tarman


18.01.2016

Rezman, Šelj, Valenčič, Basinski

Peter Rezman: Tekoči trak Milan Šelj: Gradim gradove Anna Valenčič Davis: Petunija v čebulni gredi Nikolaj Basinski: Pobeg iz raja Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Tatjana Pregl Kobe, Andrej Rot, Eva Premk Bogataj


18.01.2016

Rezman, Šelj, Valenčič, Basinski

Peter Rezman: Tekoči trak Milan Šelj: Gradim gradove Anna Valenčič Davis: Petunija v čebulni gredi Nikolaj Basinski: Pobeg iz raja Avtorji recenzij: Matej Bogataj, Tatjana Pregl Kobe, Andrej Rot, Eva Premk Bogataj


11.01.2016

Osojnik, Zanini, Keegan, Petrovec

Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov Ligio Zanini: Martin Muma Claire Keegan: Rejenka Dragan Petrovec: Nasilje pod masko Avtorji recenzij: Diana Pungeršič, Robi Šabec, Simona Kopinšek, Milan Vogel


11.01.2016

Osojnik, Zanini, Keegan, Petrovec

Iztok Osojnik: Kosovel in sedem palčkov Ligio Zanini: Martin Muma Claire Keegan: Rejenka Dragan Petrovec: Nasilje pod masko Avtorji recenzij: Diana Pungeršič, Robi Šabec, Simona Kopinšek, Milan Vogel


04.01.2016

Filipčič, Dolinar, Peršin, Brvar

Emil Filipčič: Serafa s Šarhove 2 Marija Dolinar: Soloples za neveste Peter Kovačič Peršin: Odmevi tišine Andrej Brvar: Novi odzivi Recenzije so napisali Ana Geršak, Andrej Lutman, Petja Gorjup in Tadej Meserko


21.12.2015

Jakob, Pavček, Tuma

Jure Jakob: Hiše in drugi prosti spisi Tone Pavček: Domu in rodu Tanja Tuma: Češnje, bele in rdeče Recenzenti: Tanja Petrič, Marija Švajncer, Eva Premk


14.12.2015

Pepelnik, Pamuk, McEwan, Peršin-Pahor

Ana Pepelnik: Pod vtisom Orhan Pamuk: Tiha hiša Ian McEwan: V imenu otroka Peter Kovačič Peršin: Glas iz Zaliva - Pogovor z Borisom Pahorjem Avtorji recenzij: Veronika Šoster, Zarja Vršič, Maša Ogrizek, Marjan Kovačevič Beltram


07.12.2015

Kremenšek-Križman, Trojanow, Belli, Štaudohar

Manka Kremenšek Križman: Vzporedni svetovi Ilija Trojanow: Zbiralec svetov Gioconda Belli: Medeni škandal Irena Štaudohar: Magija za realiste Avtorji recenzij: Diana Pungeršič, Matej Bogataj, Veronika Šoster, Milan Vogel


30.11.2015

Kos, Rabearivelo, Kentrić

Janko Kos: Umetniki in meščani; Ideologi in oporečniki Jean Joseph Rabearivelo: Skorajsanje; Prevedeno iz noči Samira Kentrić: Balkanalije Avotrji recenzij: Matej Bogataj, Peter Semolič, Goran Tenze


Stran 22 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov