Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes preverimo svež hit, pesem 'Land of the Free' od The Killers.
Killers so lani praznovali 10-letnico izdaje tretjega albuma Day & Age ter izdali set plošč s pregledom vseh izdanih stvaritev. Njihov zadnji album Wonderful Wonderful je izdan leta 2017 in je njihov prvi album, ki je osvojil prvo mesto v ZDA, medtem ko je v Veliki Britaniji postavil rekord s petimi zaporednimi albumi na vrhovih lestvic kakšnega tujega izvajalca.
Nov album napovedujejo za 2020, prvi singl pa je pesem v ozadju, Land of the free.
Pesem ima močno politično konotacijo, opisuje skupinin vidik o tem kako naj bi izgledala ameriška svoboda in raznolikost, ki pa je v nasprotju s pogledi trenutnega predsednika Trumpa.
V pesmi se dotaknejo široke palete problemov in govorijo o rasizmu, nasilju z orožjem, zaporih in aktualnem Trumpovem zidu na meji z Mehiko, ki je očitno sprožil nastanek pesmi.
Kot Brandon Flowers pravi v intervjuju: ''mislim da je sedaj pred nami pomemben trenutek in 'dovolj je dovolj' je bistveno sporočilo pesmi.'' Rojstvo sina je spodbudilo Brendanov globji razmislek in ugotovitev, da stvari niso v harmonijo z načeli, na katerih so bile postavljene ZDA. S pisanjem pesmi je nenehno odlašal, saj se ni počutil kot prava oseba za to sporočilo, a jo je na koncu enostavno moral napisati.
Za video, ki je prav toliko udaren kot besedilo, je poskrbela legenda Spike Lee, osredotoča pa se na prizore imigrantov na meji z Mehiko.
Skozi celotno pesem lahko zasledimo tudi ženski vokal, ki poje ''I’m standing crying''. Flowers je namreč za pesem uporabil sempl pesmi iz leta 54, Nobody Knows the Trouble I've Seen od Mahalie Jackson.
Uporaba sempla od Mahalie Jackson seveda ni naključje. Kritiki so složni, da je Mahalia največja gospel pevka vseh časov in prva gospel superzvezda. Njeno delo, ki pa ni omejeno zgolj na gospel, pa je bilo popularno v najširši množici in je presegalo rasne razlike.
Še desetletja po njeni smrti velja za simbol lastnosti glasbe, da presega družbene in socialne razlike. Njen ekspresivni kontraalt je še danes inspiracija mladim vokalistom, s svojim dodajanjem elementov bluesa v spiritualno glasbo pa je gospel glasbi dodala čutnost in svobodo, ki je gospel glasba pred tem ni poznala ter s svojim delom nepovratno spremenila pravila tega žanra.
Leta 59 je nastopila v filmu Imitation of Life in dve leti kasneje pela na predsedniški inavguraciji John F. Kennedy-ja. Tekom 60-tih je bila zaupnica in podpornica Dr. Martin Luther King-a. Na pohodu na Washington leta 63, je Mahalia pred 250,000 glavo množico zapela "How I Got Over" ter "I Been 'Buked and I Been Scorned". Martin Luther King Jr. Je tam podal svoj slavni "I Have a Dream" govor.
Prav tako je imela čast izvršiti njegovo zadnjo željo in zapeti "Take My Hand, Precious Lord" na njegovem pogrebu, potem, ko je bil leta 68 umorjen.
Čez celo desetletje je bila gonilna sila gibanja za pravice, a po Kingovi smrti in atentatu na brate Kennedy, se je umaknila iz politične fronte. V približno tem času se je tudi na osebni ravni ukvarjala z grdo in javno ločitvijo, kar je sprožilo kopico zdravstvenih težav. V poznih letih se je znova približala svoji stari slavi in zaključila kariero s poslovilnim koncertom v Nemčiji leta 71. Januarja 1972 pa je preminila.
375 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Danes preverimo svež hit, pesem 'Land of the Free' od The Killers.
Killers so lani praznovali 10-letnico izdaje tretjega albuma Day & Age ter izdali set plošč s pregledom vseh izdanih stvaritev. Njihov zadnji album Wonderful Wonderful je izdan leta 2017 in je njihov prvi album, ki je osvojil prvo mesto v ZDA, medtem ko je v Veliki Britaniji postavil rekord s petimi zaporednimi albumi na vrhovih lestvic kakšnega tujega izvajalca.
Nov album napovedujejo za 2020, prvi singl pa je pesem v ozadju, Land of the free.
Pesem ima močno politično konotacijo, opisuje skupinin vidik o tem kako naj bi izgledala ameriška svoboda in raznolikost, ki pa je v nasprotju s pogledi trenutnega predsednika Trumpa.
V pesmi se dotaknejo široke palete problemov in govorijo o rasizmu, nasilju z orožjem, zaporih in aktualnem Trumpovem zidu na meji z Mehiko, ki je očitno sprožil nastanek pesmi.
Kot Brandon Flowers pravi v intervjuju: ''mislim da je sedaj pred nami pomemben trenutek in 'dovolj je dovolj' je bistveno sporočilo pesmi.'' Rojstvo sina je spodbudilo Brendanov globji razmislek in ugotovitev, da stvari niso v harmonijo z načeli, na katerih so bile postavljene ZDA. S pisanjem pesmi je nenehno odlašal, saj se ni počutil kot prava oseba za to sporočilo, a jo je na koncu enostavno moral napisati.
Za video, ki je prav toliko udaren kot besedilo, je poskrbela legenda Spike Lee, osredotoča pa se na prizore imigrantov na meji z Mehiko.
Skozi celotno pesem lahko zasledimo tudi ženski vokal, ki poje ''I’m standing crying''. Flowers je namreč za pesem uporabil sempl pesmi iz leta 54, Nobody Knows the Trouble I've Seen od Mahalie Jackson.
Uporaba sempla od Mahalie Jackson seveda ni naključje. Kritiki so složni, da je Mahalia največja gospel pevka vseh časov in prva gospel superzvezda. Njeno delo, ki pa ni omejeno zgolj na gospel, pa je bilo popularno v najširši množici in je presegalo rasne razlike.
Še desetletja po njeni smrti velja za simbol lastnosti glasbe, da presega družbene in socialne razlike. Njen ekspresivni kontraalt je še danes inspiracija mladim vokalistom, s svojim dodajanjem elementov bluesa v spiritualno glasbo pa je gospel glasbi dodala čutnost in svobodo, ki je gospel glasba pred tem ni poznala ter s svojim delom nepovratno spremenila pravila tega žanra.
Leta 59 je nastopila v filmu Imitation of Life in dve leti kasneje pela na predsedniški inavguraciji John F. Kennedy-ja. Tekom 60-tih je bila zaupnica in podpornica Dr. Martin Luther King-a. Na pohodu na Washington leta 63, je Mahalia pred 250,000 glavo množico zapela "How I Got Over" ter "I Been 'Buked and I Been Scorned". Martin Luther King Jr. Je tam podal svoj slavni "I Have a Dream" govor.
Prav tako je imela čast izvršiti njegovo zadnjo željo in zapeti "Take My Hand, Precious Lord" na njegovem pogrebu, potem, ko je bil leta 68 umorjen.
Čez celo desetletje je bila gonilna sila gibanja za pravice, a po Kingovi smrti in atentatu na brate Kennedy, se je umaknila iz politične fronte. V približno tem času se je tudi na osebni ravni ukvarjala z grdo in javno ločitvijo, kar je sprožilo kopico zdravstvenih težav. V poznih letih se je znova približala svoji stari slavi in zaključila kariero s poslovilnim koncertom v Nemčiji leta 71. Januarja 1972 pa je preminila.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Prejšnji teden smo se poslovili od legende rock'n'rolla Tine Turner, ki pa ni edini glasbeni velikan, ki nas je zapustil v zadnjem času. Umrl je še en zelo pomemben in vpliven umetnik. Komercialno ni bil tako uspešen in morda vam njegovo ime Ryuichi Sakamoto ni znano, a je imel s svojim delom ogromen vpliv na glasbenike. Njegova dela so na primer semplana ali prirejana vsaj dva krat bolj kot Tinina. Pionirski japonski glasbenik in skladatelj je leta 1978 zaslovel kot član Yellow Magic Orchestra. Melodija ene njihovih najpogosteje semplanih pesmi, Firecracker vam je morda ostala v spominu, ker so jo za svoje uspešnice semplali Jennifer Lopez, Afrika Bambaataa, De La Soul in Mariah Carey . Čeprav se je zdravil zaradi raka, ki so mu ga odkrili junija 2020, je Sakamoto še naprej ustvarjal dela v domačem studiu, kadar koli mu je zdravje dopuščalo. Z glasbo je živel do konca. Ideja o Yellow Magic Orchestra sega v leto 1977 in že naslednje leto so izdali istoimenski prvenec, s katerim so postali zvezde na Japonskem in v tujini. Album danes na splošno velja za enega najzgodnejših primerov synthpopa. Bili so pionirji v uporabi sintetizatorjev, semplerjev, sekvencerjev, računalnikov in tehnologije digitalnega snemanja. Pesmi, kot sta »Firecracker« in »Computer Magic«, ki so jih semplali zgodnji hip-hop in tehno producenti, sta prispevali k zgodnjemu uveljavljanju glasbe za videoigre, ravno ko je industrija iger na Zahodu doživela prvi pravi razcvet. Še eno Sakamotovo skladbo Yellow Magic Orchestra, imenovano "Behind the Mask", so kasneje prirejali izvajalci, kot sta Michael Jackson in Eric Clapton. V razponu petih let so Yellow Magic Orchestra izdali sedem albumov, vrhunec njihovega dela pa je bil album Service leta 1983. Do takrat, ko je Yellow Magic Orchestra tistega leta razglasil premor, se je Sakamoto že utrdil kot zaželen skladatelj in sodelavec na svetovnem odru. Njegova prva uspešnejša filmska glasba, s katero se je rad ukvarjal, je bila za Merry Christmas, Mr. Lawrence iz leta 1983, kjer je v filmu nastopil tudi kot igralec ob Davidu Bowieju. Za svoje delo na The Last Emperor z Davidom Byrnom in Congom Sujem je Sakamoto prejel oskarja za najboljšo izvirno glasbo. Leta 2015 je prejel nominacijo za zlati globus tudi za svoje delo v The Revenant.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes se bomo poklonili legendi, ki je navdihnila številne bodoče umetnike in je pred kratkim umrla. Tina Turner, pionirka rock'n'roll zvezda, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja postala velikan popa, je po dolgi bolezni umrla v starosti 83 let. Zvezdnica, rojena v ZDA, je bila ena ikonskih pevk rocka, znana po svoji električni odrski predstavi in uspešnicah, kot so The Best, Proud Mary, Private Dancer in What's Love Got to Do With It. The best, ki je bila pogosto semplana in prirejena, je sicer priredba leto starejše originalne pesmi od Bonnie Tyler. Turnerjeva je potrdila in okrepila vlogo temnopoltih žensk v rock'n'rollu in definirala to dobo glasbe do te mere, da je Mick Jagger priznal, da je za svojo odrsko podobo črpal navdih iz njenih živahnih, energičnih nastopov v živo. Turnerjeva se je kot otrok v Tennesseeju spominjala nabiranja bombaža s svojo družino. Ko je prišla v skupino Ike Turnerja, se ji je zdelo sanjsko, vendar se je izkazalo, da sta jo čakali dve desetletji zlorabe. V sedemdesetih letih sta bila velika uspešnica, dobitnika grammyja – nalet, ki se je končal, ko je Turnerjeva leta 1976 zapustila Ikea, ki je bil dosledno nasilen in nezvest. Po tem je pričela delovati sama in – po nekaj napačnih začetkih – z albumom Private Dancer postala ena odločilnih pop ikon osemdesetih. V dokumentarcu Tina je Private Dancer opisala kot svoj prvenec. "Ne štejem ga za vrnitev, temveč prvenec" je rekla. Turnerjeva je svojo upokojitev napovedala leta 2000, leto po izdaji zadnjega solo albuma Twenty Four Seven, čeprav se bo na oder vrnila leta 2008, ko je nastopila na podelitvi grammyjev z Beyoncé, in za zadnjo turnejo ob 50-letnici svoje kariere. To je bil dokončno konec. "Bila sem preprosto utrujena od petja in osrečevanja vseh," je povedala za New York Times leta 2019. "To je vse, kar sem počela v življenju."
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes se bomo posvetili novi uspešnici Gorilla od Little Simz. Little Simz je britanska raperka, pevka in igralka, ki je zaslovela s samostojno izdajo svojih prvih treh albumov, od katerih je bil zadnji, Grey Area, v ožjem izboru za nagrado Mercury in prejel nagradi za najboljši album na obeh Ivor Novello Awards in NME Awards leta 2019. Njen četrti album, Someday I Might Be Introvert, je prejel široko odobravanje kritikov, saj so ga številne publikacije označile za najboljši album leta 2021 in leta 2022 prejel nagrado Mercury in nagrado Brit za najboljšega novega izvajalca ter nagrado Libera za najboljši hip-hop/ Rap album. Njen peti album, No Thank You, je bil izdan lani in je prejel pohvale kritikov, Gorilla pa prihaja z njega. Kritiki obožujejo pesem, saj po njenih značilnih duševnih bolečinah zaradi izolacije ob bremenu popularnosti v pesmi »Gorilla« končno zveni popolnoma sproščeno. Rapa preko močnega basa in lahkih bobnih, za katere ima zasluge producent Inflo, fanfare rogov pa prispevajo k zmagovitemu razpoloženju, medtem ko Simz repa z domišljavo ležernostjo. Za zvok se ima zahvaliti vsaj trem starejšim umetnikom. Bas linija se naslanja na tisto od Jurassic 5, ritem pa prihaja iz Summer Breeze Ramseyja Lewisa. Ramsey je bil ameriški jazz pianist, skladatelj in radijski voditelj, ki je umrl lani. Posnel je več kot 80 albumov in v svoji karieri prejel pet zlatih plošč in tri nagrade Grammy. Njegov album The In Crowd je prejel nagrado Grammy za najboljšo jazzovsko izvedbo. Njegovi najbolj znani singli so "The 'In' Crowd", "Wade in the Water" in "Sun Goddess". Kasnejšim umetnikom njegova glasba ni tuja, saj so ga semplali v več kot 300 uspešnih pesmih. Besedilo v pesmi Gorilla od Little Simz pa je delno interpolacija Beenie Man-ove Who Am I (Sim Simma). Beenie Man, jamajški Dancehall DJ, je bil v glasbeni industriji vpet že od malih nog, začel je pri petih letih, spodbujal pa ga je njegov stric Sydney Knowles, ki je igral bobne za Jimmyja Cliffa. S priredbo skladb Boba Marleyja "Crazy Baldhead" in "No Woman No Cry" je Beenie Man zaslovel in izdal dobro sprejet album Blessed, ki mu je utrdil sloves na Jamajki, kjer se je celo približal temu, da bi osvojil krono "Dancehall King", in tudi v tujini. Prvi pravi prodor Beenie Mana v ZDA se je zgodil leta 1997. Slišal je instrumentalni ritem z imenom Playground Riddim neznanega producenta po imenu Jeremy Harding in začutil, da mora ritmu dodati svoj glas. To je bilo rojstvo njegove prve mednarodne uspešnice, "Who Am I", ki jo je Little Simz pred kratkim interpolirala za svojo svežo uspešnico Gorilla.
Dobrodošli v Second Hand. Danes se bomo osredotočili na svežo uspešnico "Creepin'" ameriškega glasbenega producenta Metro Boomina, kanadskega pevca The Weeknda in raperja iz Atlante 21 Savage. Velik del zaslug pri nastanku je imel Mario Winans. Verjetno ste prepoznali melodijo iz starejšega materiala, uporabljenega za pesem, saj je Creepin’ pravzaprav predelava pesmi "I Don't Wanna Know" Maria Winansa in P. Diddyja iz leta 2004. I Don't Wanna Know ima tudi zanimivo ozadje. Omenimo izvor ritma za pesem, ta sempla pesem skupine EPMD "You're a Customer". Če se obrnemo na melodijo, ki je najbolj vplivna, je pesem v resnici zapeta prek podlage za uspešnico skupine Fugees iz leta 1996 "Ready or Not". Vendar še nismo tam, sama pesem "Ready or Not" je temeljila na upočasnjenem vzorcu instrumentalne skladbe "Boadicea" Enye z njenega albuma Enya iz leta 1987. Winans je dejal: "Prvič sem slišal 'Boadicea' na koncu filma Sleepwalkers. To je nekaj, kar sem si vedno želel producirati. Potem, ko so to naredili The Fugees, o moj bog, všeč mi je bilo." Enya je irska glasbenica, znana po svoji sodobni interpretaciji keltske glasbe. Je najbolje prodajana irska solo izvajalka in druga najbolje prodajana irska glasbena skupina na splošno za rock skupino U2. Boadicea prihaja iz njenega debitantskega studijskega albuma Enya, ki je izšel marca 1987. Album je izbor glasbe, ki jo je posnela za zvočni posnetek televizijske serije BBC The Celts, ki je bila predvajana leta 1987. "Boadicea", kar pomeni "zmagovalna", se nanaša na kraljico Boudico iz britansko-keltskega plemena Iceni v vzhodni Angliji, ki je vodila upor proti okupacijskim silam Rimskega imperija leta 60 našega štetja, vendar je bila poražena in se je nato zastrupila . Enyino Bodiceo so semplali Fugees za njihov Ready or not, ki sta jo pozneje semplala za I Don't Wanna Know Mario Winans in P. Diddy, katero pa so jo nedavno semplali Metro Boomin, the Weeknd in 21 Savage za njihovo svežo uspešnico Creepin', v kateri boste slišali njene odmeve.
Dobrodošli v oddaji Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže pesmi Importante italijanskega raperja Marracasha. Svojo kariero je začel v rap skupini Dogo Gang, debitiral je kot solo izvajalec v 2010-ih, ko je izdal šest studijskih albumov, ki so dosegli top ten na lestvicah italijanskih albumov, vključno z dvema najvišjima mestoma z albumoma Santeria (2016) in Persona (2019). V Italiji je prodal več kot 5 milijonov izvodov in postal eden najbolje prodajanih italijanskih raperjev v 2010-ih. Prihod novega projekta po uspešnem albumu Persona je bil napovedan januarja 2021 po trimesečni domači izolaciji in je izšel konec leta 2021. To je bil sedmi studijski album Noi, loro, gli altri, ki je prejel dvojno platinasto naklado v Italiji s strani FIMI in skoraj vse skladbe z albuma so bile prav tako certificirane s strani FIMI. Importante je izšel kot tretji singel z albuma, za uspeh pa se ima zahvaliti tudi italijanski pevki Mini, saj je močno semplal njeno pesem L'importante è Finire. V prevodu naslov pesmi pomeni "Važno je končati". Mina, ki je pred kratkim praznovala svoj 63. rojstni dan, je bila stalnica televizijskih ekranov in prevladujoča osebnost v italijanski pop glasbi od šestdesetih do sredine sedemdesetih let. Znana je po svojem trioktavnem vokalnem razponu, agilnosti sopranskega glasu in podobi emancipirane ženske. Mina je leta 1978 opustila javno nastopanje, vendar je vse do danes vsako leto izdajala albume in glasbene projekte. Vrhunski italijanski tekstopisci so ustvarjali material z velikimi vokalnimi razponi in nenavadnim napredovanjem akordov, da bi predstavili njene pevske sposobnosti, izstopajoča sta "Brava" Bruna Canfore in "Se telefonando" Ennia Morriconeja, slednjo je prirejalo tudi mnogo mednarodnih zvezd. Minine pesmi so semplai ali priredili v več kot 200 uspešnih mednarodnih primerih. Shirley Bassey je Minino balado "Grande grande grande" ponesla na lestvice v ZDA, Veliki Britaniji, Minin duet "Parole parole" pa sta Dalida in Alain Delon leta 1974 spremenila v svetovno uspešnico. Njeno L'importante è Finire je italijanski reper Marracash nedavno semplal za svojo svežo uspešnico Importante.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Danes se bomo posvetili svežemu singlu Eda Sheerana, F64. "F64" je ime serije na platformi SB.TV, ki se je osredotočala na freestyle repanje in se je ponovno zagnala ob izdaji te pesmi. "F64" je skladba prostega sloga, kjer Ed Sheeran piše pismo svojemu padlemu prijatelju Jamalu Edwardsu 11 mesecev po tem, ko je ta preminil. Jamal Edwards je bil britanski glasbeni podjetnik in ustanovitelj spletne R&B/Hip-Hop platforme SB.TV. Umrl je zaradi prevelikega odmerka mamil pri 31 letih. Jamal je vplival na vzpon Eda Sheerana in postala sta tesna prijatelja. Sheeran prek klavirskih akordov in prikritih elektronskih ritmov poda 64 surovih in čustvenih taktov, ki izražajo njegovo žalost ob Edwardsovi smrti. Sheeran je skladbo "F64" napisal skupaj z Godwinom Vato Sonzijem in producentom pesmi, Fredom. Pod avtorskimi zaslugami lahko najdemo tudi Dana Bensona, JAE5 in Dava, saj "F64" interpolira skladbo JAE5 iz leta 2022 "Propeller". »Propeller« je drugi singel vzhodnolondonskega producenta JAE5 in sledi uspešnici »Dimension« iz marca 2021. JAE5 je v njej spet povezal Veliko Brotanijo in Afriko preko sodelovanja z reperjem iz južnega Londona Davom in nigerijskim pevcem in reperjem BNXN. Pesem "Propeller" je bila aktualizirana, ko je bil JAE5 v Nigeriji, in je tvitnil, da želi sodelovati z najbolj vročim mladim umetnikom, številni uporabniki pa so priporočili BNXN, prej poznanega kot Buju. JAE5, britansko-ganskega glasbenega producenta, številne publikacije priznavajo kot producenta pionirja fusion žanra afroswinga. Leta 2021 je izšel njegov debitantski singel z naslovom "Dimension", lani pa "Propeller", ki ga je Ed Sheeran pred kratkim semplal za pesem F64, napisano v spomin na njegovega preminulega prijatelja Jamala Edwardsa.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Poletje se bliža in na radijskih postajah se bo zagotovo vedno bolj vrtela sveža pesem s poletnim pridihom, Sunshine od Tyga-e. Leto 2022 je bilo za Tyga naporno, saj je delal na nadaljevanju uspešnega albuma Legendary iz leta 2019. Nastopal je po vsem svetu, izdajal glasbo in imel zaplete s kontroverznimi supergami Wavy Baby z MSCHF, kar se je končalo na sodišču. Za eno od lani izdanih pesmi, ki so se uvrstile na lestvice , Sunshine, se je povezal z Jhenéjem Aikom, pod njo pa je podpisan tudi že pokojni Pop Smoke, Tyga je pesmi namreč je posthumno dodal njegov verz. Pop smoke, ameriški drill raper, je bil leta 2020 umorjen med vlomom na dom v Los Angelesu. Glasbeno se »Sunshine« poklanja klasičnim skladbam iz zgodnjih 2000-ih, kar je jasno razvidno iz semplanja istoimenske uspešnice Lil Flip-a iz leta 2004, ki je dosegla vrh lestvice. Flip se pojavi celo v glasbenem videu, prav tako kot mama in brat Pop Smokea. Lil' Flip je ameriški reper, ki je svojo glasbeno kariero začel kot freestyle in battle raper, preden je leta 1999 sklenil pogodbo z založbo Suckafree Records. Lil' Flip je najbolj znan po svojih singlih "The Way We Ball", "Game Over"« in pesmi v ozadju, »Sunshine«. »Sunshine« je bil drugi singl z njegovega tretjega albuma U Gotta Feel Me iz leta 2004, na katerem je prosevala vokale ameriška pevka Lea. Lil' Flip, ki ga je DJ Screw poimenoval "the Freestyle King", je bil med umetniki, ki so v zgodnjih 2000-ih pomagali spopularizirati južnjaški hip-hop. Leta 2000 je izdal svoj debitantski album, The Leprechaun, leta 2002 pa svoj prvenec pri veliki založbi, Undaground Legend, ki se je prebil med Top 5 na Billboardovi lestvici Top R&B/Hip-Hop albumov. Njegov tretji album, U Gotta Feel Me iz leta 2004, ki vključuje "Sunshine", je pomenil prelomnico, saj je po tem zapustil Columbio in izdal vrsto neodvisnih albumov, ki pa niso imeli komercialnega učinka.
Dobrodošli v Second Hand. Danes se bomo osredotočili na svežo uspešnico, Players od Coi Leray. Coi Leray je ameriška raperka in pevka, ki je začela objavljati glasbo na SoundCloudu in leta 2018 izdala svoj singl "Huddy". Pesem Players je Leray predstavila v aplikaciji TikTok in jo opisala kot pesem, ki je posvečena ženskam kot "igralkam" in rapa na to temo v pesmi. Razkrila je, da je pesem v prostem slogu odrepala v enem posnetku. Eden najpomembnejših temeljev za pesem pa izhaja iz melodije pesmi "The Message" od Grandmaster Flash and the Furious Five. Leray se je tudi srečala z Grandmasterom Flashom na večerji, na kateri ji je podaril po meri izdelan pulover s kapuco z besedno zvezo "Tudi dekleta so igralke" v podporo izdaji pesmi. Pesem The Message je ena najbolj semplanih pesmi v zgodovini glasbene industrije, saj so jo semplali ali priredili v več kot 300 uspešnih primerih. Grandmaster flash je sicer ameriška hip hop legenda, eden pionirjev hip hop DJ-janja in mixanja. Z Furious five je bil leta 2007 sprejet v rock and roll hall of fame kot prva hip hop skupina, ki ji je podeljena ta čast. Več o njih ne bomo govorili iz naslednjega razloga. Čeprav so pobrali vse kredite za to izredno pesem, pri njej niso imeli kaj dosti opravka. Največ zaslug ima dejansko Clifton Jiggs Chase, komercialno nepoznan jazz-funk glasbenik in producent, ki je igral klaviature. Prav njegov prispevek k pesmi The Message je najbolj zaslužen za kompozicijo pesmi in njen distiktiven zvok, ki so ga mnogi z veseljem semplali. K bendu ga je pripeljala takratna šefica Sugar hill records, Sylvia Robertson. Originalni demo je prav tako delo druge osebe, Ed-a Fletcher-ja, perkašnista Sugarhill gang, ki je zaslužen tudi za refren ''It's like a jungle sometimes'' ter besedilo "Don't push me, 'cos I'm close to the edge, I'm trying not to lose my head." Ironično, se to besedilo ob nastanku niti pod razno ni nanašalo na kakšno sociološko kritiko ali stanje upora do družbe, kot se je ta refren nadalje prodajal, temveč je Ed kadil đoint z eno nogo čez rob kavča, ko ga je Jiggs začel priganjati k delu in ga je Ed v šali izustil. Jiggs je takoj vedel, da je v izgovorjenih besedah nekaj uporabnega. Sylvija, ki je že nekaj časa želela resno, socialno obarvano pesem, se je strinjala, Ed je priskrbel glasbo in večino besedila, edini član Grandmaster flash in Furious five, ki je karkoli prispeval k pesmi pa je bil Melle Mel in sicer zadnji verz v tej preko 6 minut trajajoči stvaritvi. Na srečo sta tudi originalna pisca pesmi vključena kot avtorja in dobivata prispevke ob prodaji in semplanju pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Danes se bomo posvetili sveži uspešnici z naslovom Rely On Me, pod katero se podpisujejo Sigala, Gabry Ponte in Alex Gaudino. Pri skladbi se je kot gostujoči vokal pridružila Elvira Citro. Sigala, glavni igralec pri nastanku pesmi, je imel osem pesmi, ki so se uvrstile med prvih deset na britanski lestvici singlov, vključno z njegovim debitantskim singlom iz leta 2015 "Easy Love", ki pa temelji na "ABC" skupine Jackson 5. Semplanje zanj torej ni nekaj novega. Sigala je o pesmi v ozadju dejal: »'Rely On Me' je še ena pesem, ki temelji na zanimivem semplu iz pesmi z naslovom '2 Times', ki je bila velik hit v poznih 90-ih. Alex se je tega domislil – znan je po semplanju pesmi, še preden je to bilo zares popularno, kot je primer 'Destination Calabria' in nekatere njegove druge velike melodije.« Kot je že Sigala razkril, je za 'Rely On Me' semplal pesem "2 Times" britansko-italijanske pevke Ann Lee, ki je izšla na njenem prvem albumu "Dreams" leta 1999. Annerley Emma Gordon, poklicno najbolj znana kot Ann Lee, je britanska pevka in tekstopiska eurodance glasbe, ki je zaslovela v poznih devetdesetih. Znana je predvsem po svojih uspešnicah "2 Times" in "Voices", obe prihajata iz leta 1999. Leta 2007 se je Lee vrnila z albumom So Alive s singlom "Catches Your Love", vendar nikoli ni dosegla uspeha prvega albuma in pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Danes se bomo posvetili novi uspešnici Black Eyed Peas na kateri sodelujeta Anitta in El Alfa z naslovom SIMPLY THE BEST. Pesem je izdana ob izdaji njihovega težko pričakovanega devetega albuma ELEVATION, potem ko so ga napovedali z mednarodno uspešnico "DON'T YOU WORRY" s Shakiro in Davidom Guetto. Black Eyed Peas še naprej potiskajo glasbo naprej, načrt, ki se je začel leta 1995, začenši z Behind The Front iz leta 1998, kateremu je sledilo še sedem albumov in zdaj ELEVATION. Na tej poti so prodali več kot 35 milijonov albumov in 120 milijonov singlov, zbrali šest Grammyjev in bili glavni izvajalec na Super Bowlu, svetovnem prvenstvu in dirkah F1. Pesem “SIMPLY THE BEST” se že začne s plesnimi klaviaturami ki vodilo proti spevnemu refrenu. Black Eyed Peas so skladbo sproducirali v globalnih ritmih, El Alfa se pridruži z priokusom Dominikanske republike in Anitta skladbi vdahne brazilsko noto. Anitta, ki ima v pesmi veliko vlogo, je od preboja na glasbeno sceno v Braziliji pred šestimi leti postala vodilna umetnica nove generacije latinskoameriške glasbe. Za glasbeni del pesmi so Black Eyed Peas naredili svoje, uporabili pa so tudi nekaj starejšega materiala, močno namreč semplajo Coraçao od Jerryja Ropera, Denis the Menace, Sabor in Jaqueline. Jerry Ropero je Belgijec, rojen v Antwerpnu, španski DJ in producent hišne glasbe, ki prihaja iz glasbene družine. Roperova kariera se je začela v 90. letih v Belgiji, ko se je pridružil skupini Natural Born Grooves. Svoji prvi dve skladbi pod svojim imenom, "All Over" in "Drive", je izdal leta 1996. Preboj je dosegel leta 1999, ko je izdal velik hit Get Down, skupaj z DJ Mauijem in Terri Bjerre aka Terri B!, ki so izdali pesem pod imenom Avant Garde. Po Avant Garde je Ropero nadaljeval z objavljanjem glasbe pod svojim imenom, vendar je bila večina njegovega dela remiksiranje za druge izvajalce. Večino njegovega glavnega uspeha je prineslo sodelovanje z Denisom The Menaceom, še enim DJ-jem/producentom, rojenim v Nemčiji, s katerim sta producirala remikse in lasten material, kot so Mombasa, Time 2 Turn Around in Coração.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes se bomo osredotočili na ozadje sveže plesne pesmi Damn (You've Got Me Saying) Galantisa, Davida Guette in MNEK. Trio zvezdnikov plesne glasbe se je združil za pesem, potem ko sta Galantis in David Guetta že leta 2021 izdala uspešno priredbo z naslovom 'Heartbreak Anthem'. Vrnili so se in tokrat so dodali MNEK-a, britanskega pevca, tekstopisca in glasbenega producenta , ki je bil nominiran tudi za Grammyja in Brit nagrado. Rezultat, 'Damn (You've Got Me Saying)', je še ena zelo privlačna melodija, ki vsebuje različne instrumentalne elemente. Ko je govoril o zadnjem skupnem sodelovanju z Guetto, je Karllson iz Galantis izjavil: "Po albumu 'Heartbreak Anthem' sva se z Davidom Guetto spet želela združiti za nekaj bolj plesnega," in »'Damn (You've Got Me Saying)' je bila popolna priložnost, da združimo zvok iz leta 2023 z R&B-jem zgodnjih 2000-ih. MNEK je eden mojih najljubših izvajalcev in tekstopiscev in ta plošča se je končno zdela prava priložnost za sodelovanje. Njegove začetne ideje za pesem so me takoj navdušile [in] tako sem navdušen, da bo svet slišal to mešanico, ki smo jo ustvarili." Za zvok R&B iz zgodnjih 2000-ih, ki so ga omenili, pesem Damn (You’ve Got Me Saying) sempla singl So Plush in Ja Rule s podobnim imenom iz leta 1999, Damn (Should've Treated U Right). Ja Rule je ameriški reper, tekstopisec, pevec, glasbeni producent in igralec. Rojen in odraščal je v New Yorku, debitiral je leta 1999 z Venni Vetti Vecci in njegovim glavnim singlom "Holla Holla". V naslednjih petih letih je izdal še pet uspešnih albumov, ki so ga izstrelili v mainstream in med zvezde. Zadnji album prihaja iz leta 2012, a ni bila tako uspešen, in Ja Rule se je bolj posvetil igralstvu. Kljub temu je do leta 2018 Rule prodal 14,4 milijona posnetkov pesmi v ZDA in prodal več kot 30 milijonov plošč po vsem svetu, saj je v prvih letih Ja Rule ustvaril več uspešnic, ki so se uvrstile med 20 najboljših na ameriški lestvici Billboard Hot 100.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes se bomo posvetili uspešnici Miss You Oliverja Treeja in Robina Schulza. Verjetno že dobro poznate Robina Schulza, zato se osredotočimo na Oliverja Treeja. Oliver Tree je ameriški pevec, glasbeni producent in komik. Tree, rojen v Santa Cruzu v Kaliforniji, je leta 2017 podpisal pogodbo z založbo Atlantic Records, potem ko je njegova pesem "When I'm Down" postala viralna in leta 2020 izdal svoj debitantski studijski album Ugly Is Beautiful. Mednarodno prepoznavnost je dosegel s pesmima »Life Goes On« leta 2021 in »Miss You« leta 2022. Miss you pa ima zelo zanimivo zgodbo. Pravzaprav je remiks starejše pesmi Oliverja Treeja, »Jerk«, ki je bila prvotno izdana 17. julija 2020 kot del albuma Ugly Is Beautiful. Nemški DJ in producent Southstar je 9. maja 2022 izdal remiks pesmi z naslovom "Miss You". Zaradi odziva na uporabo Treejevega vokala je bil pozneje ponovno izdan kot singel 30. julija 2022. Pospešena različica pesmi je bila izdana 12. oktobra 2022 in je v Nemčiji debitirala na 88. mestu, do oktobra pa se prebila med 10 najboljših, pa tudi med 40 najboljših v Avstriji, na Irskem, v Litvi in Švici. Še en remiks pesmi je 5. avgusta 2022 izdal nemški DJ Robin Schulz, avtorstvo pa je pripisano tako Schulzu kot Oliverju Treeju. Izdaja je takoj sprožila polemike, potem ko je bil Schulz obtožen, da je izdal skoraj enako pesem kot Southstar z le nekaj spremembami. Kot odgovor na to vprašanje je izvirni remiks, ki ga je izvedel Southstar, dosegel komercialni uspeh v Nemčiji, medtem ko Schulzova različica sprva ni imela uspeha. Več glasbenikov je obsojalo Schulza in pozvalo oboževalce, naj si raje predvajajo izvirnik Southstarja. V odgovor na reakcijo je Schulzov menedžer Stefan Dabruck izdal izjavo, v kateri je dejal, da je bila zmeda okoli "Miss You" posledica njegove odločitve izdaje remiksa kljub situaciji in da je Schulz dejansko upal na skupni remiks s Southstar pred izdajo, vendar se to ni zgodilo. No, zmeda je še vedno prisotna, a za zdaj je Schulzov remix uspešnejši. Toda osredotočimo se še na izvirno pesem, Jerk in Oliver Tree. V letih 2018 in 2019 je Tree izdajal single, ki so se kasneje pojavili na njegovem prvencu, izdanem leta 2020, Ugly Is Beautiful in samostojen singl »Fuck«. Ob izidu albuma je pesem v ozadju, Jerk, v veliki meri izstopala glasbenim kritikom, ki so recenzirali album. Ben Jolly z NME je pesem opisal kot "himno proti ustrahovanju v čakanju", saj Tree poje o svojih izkušnjah, ko je bil izobčenec, in sčasoma spozna, da je njegovo sovraštvo do kretenov dvorezen meč.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Sweet Lies od Nathana Dawa in Talie Mar. Nathan Dawe, angleški DJ in producent, je še vedno najbolj znan po svojem singlu "Lighter" iz leta 2020, v sodelovanju s KSI-jem, ki je dosegel 3. mesto na britanski lestvici singlov. Lansko poletje je pesem 21 Reasons z Ello Henderson postala njegov drugi singel v UK Top 10. Za svežo uspešnico Sweet Lies je izvedel še eno sodelovanje, tokrat s pop zvezdnico v vzponu Talio Mar. Talia Mar, britanska pevka, tekstopiska in spletna osebnost, je naredila prvi preboj s sodelovanjem s Sigalo pri pesmi »Stay the Night«, ki se je uvrstila na 11. mesto britanske lestvice singlov. Pesem Sweet lies pogosto opisujejo kot starošolski garažni banger in velika zahvala za to gre intenzivni uporabi sampla iz pesmi Sweet Like Chocolate od Shanks & Bigfoot. Sweet like Chocolate britanskega garažnega dua Shanks & Bigfoot z vokalistko Sharon Woolf prihaja iz leta 1999 in je bil vključen na prvenec dua Swings and Roundabouts. Sharon Woolf je zapela tudi njihovo piratsko himno "Straight from the Heart", ki je bila izdana pod imenom njihove prejšnje skupine "Doolally". Sweet like Chocolate je bila dva tedna na vrhu britanske lestvice singlov in je bila prva garažna skladba v Združenem kraljestvu, ki je zasedla prvo mesto. Na letni podelitvi nagrad MOBO leta 1999 sta Shanks & Bigfoot prejela tri nominacije in eno osvojila, in sicer za najboljšo britansko plesno skupino, pri čemer sta premagala Fatboya Slima, Armanda van Heldena in Phats & Small. Poleg tega sta bila nominirana za dve nagradi Ivor Novello in dve nagradi BRIT. Konec leta 1999 je duo remiksal Jamiroquaijevo pesem "Canned Heat" kot B-stran za njihov singel "King for a Day". Leta 2000 so izdali svoj prvenec in edini album Swings and Roundabouts skupaj z naslednjim singlom po "Sweet Like Chocolate", "Sing-A-Long", ki pa ni dosegla komercialnega uspeha. Kmalu zatem sta se razšla, končala kariero dua in se osredotočila na samostojno kariero.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Showed Me (How I Fell in Love With You) od Madison Beer. Skladba, navdihnjena z zvokom in podobo 60tih, sledi pesmi 'Dangerous' in je zadnja, ki prihaja iz Beer-inega prihajajočega projekta, nadaljevanja njenega prvenca 'Life Support' iz leta 2021. V pogovoru za NME je novo pesem Showed Me it opisala kot "definitivno najbolj osebno pesem, kar sem jih naredila" in dodala, da "je bilo pisanje in ustvarjanje videa za 'Showed Me' res edinstvena izkušnja." Kar zadeva glasbeno plat pesmi, je povedala: »Nikoli prej nisem uporabila vzorčenja ali interpolacije pri pesmi, vendar vedno iščem nove načine za eksperimentiranje v studiu in poklon klasičnim zvokom in melodijam, ki so mi bile všeč v odraščanju. Ta pesem je popoln vrhunec teh stvari.” Pesem vsebuje interpolacijo pesmi You Showed Me od The Turtles, ki pa ima svojo zanimivo zgodbo. Pesem sta leta 1964 napisala Gene Clark in Jim McGuinn iz skupine Byrds, vendar jo je skupina opustila in ni bila vključena na njihov prvenec Mr. Tambourine Man, čeprav jo lahko najdete na njihovih arhivskih albumih. Toda "You Showed Me" je Turtles predstavil njihov producent in nekdanji basist, Chip Douglas, ki jo je slišal leta 64 in jo tudi izvajal s Clarkom leta 1966, ko je bil član Gene Clark and Group. Spremenili so tempo in aranžma, Turtles so jo posneli in izdali kot singel, ki je konec leta 1968 postal zadnja velika uspešnica te skupine v ZDA. The Turtles, ameriška rock skupina, ustanovljena leta 1965 v Los Angelesu v Kaliforniji, je bila najbolj znana po uspešnici iz leta 1967 "Happy Together" in je imela še nekaj drugih velikih uspešnic, vključno z "It Ain't Me Babe" (1965), " You Baby" (1966), "She'd Rather Be With Me" (1967), "Elenore" (1968) in "You Showed Me" (1969). Ko je komercialni uspeh Turtles do konca šestdesetih let minulega stoletja pojenjal, so jih pestile težave z upravljanjem, tožbe in spori z njihovo založbo, zaradi česar je skupina leta 1970 razpadla. You Showed Me' so v preteklih letih v več kot 40 primerih prirejali ali semplali številni drugi izvajalci, vključno z Lightning Seeds, Salt-N- Pepa, Lutricia McNeal in nedavno Madison Beer za njeno svežo uspešnico Showed Me (How I Fell in Love With You).
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Danes si bomo pogledali ozadje sveže uspešnice All by Myself od Aloka, Sigale in Ellie Goulding. Trojica se je združila prvič in bila nad sodelovanjem precej navdušena. Ellie je povedala: »Tako neverjetna izkušnja je bila delati z Alokom in Sigalo na tej novi skladbi – oba sta tako edinstvena in izjemna umetnika in združiti se je bilo v veselje. " Ellie Goulding je angleška pevka in tekstopiska. Njena kariera se je začela leta 2010, zelo uspešno že od samega začetka. Sigala, drugi sodelavec, je angleški DJ in glasbeni producent, je izdal osem pesmi, ki so dosegle mesta med desetimi najboljšimi na britanski lestvici singlov, vključno z njegovim debitantskim singlom iz leta 2015 "Easy Love". Sigala je o sodelovanju dejal: "Tako veselje je delati s tako nadarjenimi posamezniki, že nekaj časa sem si želel delati z Ellie, zato je super, da končno sodelujeva." Alok, tretji kos sestavljanke, je brazilski glasbenik, DJ in glasbeni producent, znan po svojem singlu "Hear Me Now", DJ Mag ga je uvrstil na 4. mesto najboljšega DJ-ja na svetu, kar je najvišje mesto, ki ga je kdaj zasedel brazilski glasbenik. Nad sodelovanjem je bil navdušen tudi Alok, ki je dejal: "Bilo je veselje delati z Ellie in Sigalo na tej skladbi in velika čast, da je bila pionirjem elektronske glasbe Depeche Mode dovolj všeč, da so nam dali legendarni vzorec 'Enjoy The Silence' in dovolili, da ga uradno izdamo. Vsi smo tako navdušeni nad tem, kako je izšlo!" Dave Gahan in Martin Gore sta bila velika oboževalca skladbe, ko je izšla, in ni bilo treba veliko prepričevati, da sta ponudila svoj pečat odobritve uporabe sempla. Pesem, posneta leta 1989, je bila februarja 1990 izdana kot drugi singel z njihovega sedmega studijskega albuma Violator. Singl je leta 1991 prejel nagrado za najboljši britanski singel na podelitvi nagrad Brit in je ena njihovih največjih uspešnic ter najbolj priljubljenih melodij. Martin Gore jo je sicer najprej ustvaril kot pesem, podobno baladi, ki se je je skupina lotila v studiu leta 1989. Na vztrajanje Alana Wilderja je bila pesem predelana v hitrejšo različico, izdano na albumu. Kritikom in oboževalcem je bila všeč, saj jih je večina videla kot eno izmed "največjih pesmi" Depeche Mode, saj je bila tudi radijsko bolj sprejemljiva kot zadnja uspešnica skupine, "Personal Jesus", in nakazala vrnitev k klasičnemu pop pristopu njihove zgodnje glasbe, ko je na primer uspešnice iz osemdesetih, Everything Counts, v nasprotju z elektrobeat obsedenostjo nedavnih posnetkov. Všeč je bila tudi kasnejšim glasbenikom in pesem je bila prirejena več kot 100-krat, semplana pa je bila tudi v več kot 25 kasnejših pesmih, nedavno tudi s strani Alok, Sigale in Ellie Goulding za njihovo svežo uspešnico All by Myself.
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes se bomo poklonili še eni legendi, ki je umrla to zimo, v starosti zgolj 58 let, Maxiju Jazzu. Maxi Jazz, rojen kot Max Alfie Taylor, je bil britanski pevec, tekstopisec in reper, najbolj znan kot glavni vokalist elektronske skupine Faithless. Njegovo delo in velik vpliv na glasbenike in pevce, kar je razvidno iz dejstva, da je bilo njihovo delo semplano, prirejeno ali remiksano več kot 200-krat. Maxi Jazz je bil karizmatičen izvajalec z značilnim glasom in energično odrsko prezenco. Znan je bil po močnih in čustvenih nastopih v živo, ki so občinstvo pogosto navdušili. Veljal je za enega najboljših frontmanov svoje generacije in enega najvplivnejših umetnikov v žanru elektronske plesne glasbe. Maxi Jazz je bil vsestranski umetnik, ki je združil elemente hip-hopa, soula in jazza ter ustvaril edinstven in inovativen zvok. Bil je nadarjen pisec besedil, ki je pisal domiselna in družbeno ozaveščena besedila, ki so nagovorila srca in misli poslušalcev po vsem svetu. V svoji glasbi se je loteval širokega nabora vprašanj, od političnega aktivizma do osebne introspekcije, in to vedno počel z iskrenostjo, empatijo in globokim razumevanjem človeškega stanja.
Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poklonili in poslovili od še ene legende, Davida Crosbyja, znanega predvsem kot ustanovitelja skupin The Byrds in Crosby, Stills & Nash, ki je prejšnji mesec umrl v 81. letu starosti. Crosby, rojen v Los Angelesu, se je skupini Byrds pridružil leta 1964, leta 1965 pa je skupina, znana po poskočnih kitarah in večplastnih harmonijah, na prvo mesto Billboard Hot 100 uvrstila dve pesmi: "Turn!Turn!Turn!" (To Everything There Is a Season) Peta Seegerja in "Mr. Tambourine Man" Boba Dylana, ki sta imeli velik vpliv na prihodnje izvajalce in so ju pogosto sempali in prirejali. Crosby je skupino Byrds zapustil leta 1967. Leta 1968 je po srečanju s Stillsom in Nashem ustanovil trio Crosby, Stills & Nash, ki je avgusta 1969 nastopil na Woodstocku s svojim šele drugim koncertom. Njihov debitantski album je prinesel dve uspešnici, ki sta se uvrstili na vrh lestvice Hot 100: "Suite: Judy Blue Eyes" in "Marrakesh Express". Leta 1969 se je triu pridružil Neil Young, s katerega pomočjo so z albumom Deja Vu iz leta 1970 dosegli prvo mesto na lestvici Billboard 100 in še večje uspehe. Crosby je skupini prispeval pesmi, kot so "Guinnevere", "Almost Cut My Hair", "Long Time Gone" in "Wooden Ships", najbolj pa je znan po svojih harmonijah in igranju ritem kitare. Crosby je bil uspešen tudi zunaj skupine CSN v okviru drugih sodelovanj in je imel plodno solo kariero, zlasti v zadnjih letih, ko je izdajal novo glasbo v skoraj frenetičnem tempu. Na splošno je bil Crosby več kot šest desetletij pomembna in pionirska osebnost na folk-rock sceni, dvakrat pa je bil sprejet v Dvorano slavnih rock and rolla. Crosby se je desetletja spopadal z odvisnostmi in se zavedal, da ura teče. Za Consequence leta 2021 je dejal: "Ne vem, koliko časa imam. Lahko imam dva tedna, lahko imam deset let. Ne glede na to, koliko časa imam, to v resnici ni pomembno - pomembno je, kaj s tem časom naredim, kajne? In zdi se mi, da je edini prispevek, kjer lahko pomagam, ta, da ustvarjam več glasbe in da jo ustvarjam res dobro." In tako je tudi storil.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Kot smo ugotavljali že v preteklih oddajah, je bila letošnja zima usodna za številne glasbenike, ki so imeli velik vpliv na kasnejše glasbenike, njihovo delo pa je bilo pogosto semplano in prirejano. Eden izmed njih je bil tudi Jet Black, ustanovni bobnar skupine The Stranglers, ki je umrl v starosti 84 let. Soustanovitelj punk zasedbe se je zaradi zdravstvenih težav že leta 2015 upokojil. "Poleg tega, da je bil ustanovni član, je bil 'starešina' skupine, saj je bil Jet že uspešen poslovnež na območju Guildforda, ko so The Stranglers ustanovili leta 1974," so sporočili iz skupine. »Jet je imel v lasti floto sladolednih kombijev, od katerih je bil eden, kot se bodo radi spominjali mnogi oboževalci, v prvih letih uporabljen za turnejo po Veliki Britaniji. Jet je bil tudi lastnik stanovanja, kjer je v zgornjem nadstropju v prvih dneh obstajal 'Stanglers Headquarters'. Skupina je Blacku pripisala zasluge za oblikovanje ritma na 23 uspešnih singlih v Združenem kraljestvu, kot tudi na 19 uspešnih albumih na uradnih lestvicah Združenega kraljestva. Za uspeh se ima skupina zahvaliti tudi njegovemu slogu pod vplivom jazza, ki je izrazit pri priljubljenih uspešnicah kot so »No More Heroes«, »Patches« in »Golden Brown«, ki je njihova največkrat prirejana in semplana pesem. Le nekaj let po ustanovitvi je skupina postala pomemben del britanske punk in novovalovske scene in so imeli priložnost biti predskupina ameriškim punk skupinam, kot so Ramones in Patti Smith, na njihovih turnejah po Veliki Britaniji. Edini preostali originalni član Stranglersov, basist/vokalist JJ Burnel je dejal: »Odbor za sprejem se je podvojil. Po letih slabega zdravja je bil Jet končno izpuščen. Bil je sila narave. Navdih. The Stranglers ne bi bilo, če ne bi bilo njega. Najbolj razgledan med nami. Upornik z mnogimi razlogi. Pozdravi Dava namesto mene.” Nekdanji klaviaturist/vokalist skupine Dave Greenfield je umrl leta 2020. "Kljub težavam pri nastopanju proti koncu kariere je Jet-ov karizmatični šarm odmeval med oboževalci, ki so neskončno skandirali njegovo ime, ko je zasedel svoje mesto za bobni," so zapisali.
Pozdravljeni v oddaji Second Hand. Prejšnji teden smo se poslovili od rock legende Jeffa Becka in letošnja zima je žal bila zadnja za številne rock legende. Tudi Charlie Gracie, pionir rockabillyja, ki je vplival na generacijo rock zvezdnikov iz 60. let prejšnjega stoletja, je pred kratkim umrl pri 86 letih. Bil je pevec in kitarist in zvezde, vključno s Paulom McCartneyjem in Grahamom Nashom, so ga pogosto hvalile kot svoj največji vpliv. Charlija, ki je rojen v Južni Filadelfiji, je odkril lastnik založbe Cadillac Records, Graham Prince, potem ko je takrat 15-letni pevec nastopil v lokalni radijski oddaji, kar je privedlo do serije zgodnjih singlov "Rockin' 'n' Rollin', "Boogie Woogie Blues ,« ter »I'm Gonna Sit Right Down and Write Myself a Letter« in posledično pogodbo s Cameo. Pri Cameo je izdan njegov veliki hit iz leta 1957, ki je zasedel sam vrh Billboard pop lestvice, rockabilly pesem “Butterfly”. Pesem je vodila do turnej z Jerryjem Leejem Lewisom, Chuckom Berryjem, Everly Brothers, Bo Diddleyjem in Eddiejem Cochranom, kot tudi do glavne vloge v glasbeni romanci Jamboree iz leta 1957 kjer je igral sebe. Uspešnice so se nizale hitro, v poznih 1950-ih, vključno s skladbami »Fabulous«, »Ninety-Nine Ways« in »Cool Baby«. Te so se vzpenjale na vrh lestvic v ZDA in Angliji, kjer je Gracie prevzel vlogo zgodnjega vpliva na generacijo bodočih svetovnih zvezdnikov. Kot dokaz njegovega trajnega vpliva je leta 2011 založba ABKCO Records izdala For the Love of Charlie!, kompilacijo v izvedbi glasbenih zvezd, ki jo je produciral Al Kooper in vključuje Charlijeve oboževalce, kot sta Graham Nash in pevec skupine Herman's Hermits, Peter Noone. Paul McCartney je priredil Graciejev singel »Fabulous« leta 1999 na svojem albumu zgodnjih rock priredb Run Devil Run, 30 let po tem, ko je kitarist skupine Led Zeppelin Jimmy Page posnel svojo različico z basistom Zep Johnom Paulom Jonesom in kitaristom Albertom Leejem. Po odhodu z Cameo je Gracie krožil skozi vrsto manjših založb in nadaljeval s turnejami naslednjih 50 let, tudi kot predskupina Van Morrisona na njegovi turneji po zahodni obali ZDA leta 2000, in zaključil z izdajo svojega zadnjega albuma Angel on My Ramo, leta 2015. Gracie je bila leta 2007 tudi tema dokumentarnega filma PBS, z naslovom Fabulous!
Dobrodošli v Second Hand. Danes se bomo poklonili legendi, ki je vplivala na mnoge in njegovo delo je bilo semplano in prirejeno več kot 200-krat. Jeff Beck, britanska kitarska legenda in eden najvplivnejših rock kitaristov vseh časov, je umrl v starosti 78 let. Zaslovel je kot del skupine Yardbirds preden je z Rodom Stewartom ustanovil skupino Jeff Beck Group. Njegov ton, prezenca in predvsem glasnost so na novo definirali kitarsko glasbo v šestdesetih letih in vplivali na gibanja, kot so heavy metal, jazz-rock in celo punk. Jeff se je kot otrok zaljubil v rokenrol kot najstnik, svojo prvo kitaro pa je izdelal kar sam. Ko je Eric Clapton leta 1965 zapustil Yardbirds, je Jimmy Page predlagal najem Becka – in ta je igral na uspešnicah, kot sta I'm A Man in Shapes Of Things. Pesem Shapes Of Things so priredili številni, med njimi David Bowie, Scorpions, Jimmy Page in Black Crowes. Pri teh pesmih je začel s svojo pionirsko uporabo feedback-a, kar je vplivalo na glasbenike, kot sta Paul McCartney in Jimi Hendrix. Kitarist je pri The Yardbirds ostal skoraj dve leti, preden je izjavil, da popolnoma opušča glasbo nato pa je izdal svoj prvi solo singel Hi Ho Silver Lining. Pesem, ki je bila posneta v samo treh urah, je bila njegova edina uspešnica med 20 najboljših na lestvicah v Združenem kraljestvu, leta 1967 in 1972. Toda pevec je bil glede nje slavno ambivalenten. Ko je po rezanju skladbe zapustil studio, jo je receptor že pel. "Takrat," je rekel, "sem vedel, da je katastrofa". Po tem kratkem stiku s slavo je ustanovil skupino Jeff Beck Group, katere prva dva albuma, Truth iz leta 1968 in Beck-Ola iz leta 1969, sta ubrala srdit pristop k bluesu, ki je postavil temelje za heavy metal. Toda skupina je bila nezadovoljna - saj je turneja po ZDA redno prehajala v prepire in fizične spopade. Pevec Rod Stewart in basist Ronnie Wood sta leta 1970 zapustila skupino in se pridružila Small Faces in ko se je Beck poškodoval v prometni nesreči, je moral kariero prekiniti. Ko je okreval, je Beck zbral drugo zasedbo svoje skupine in leta 1975 pričel s solo ustvarjanjem. Tistega leta je posnel album Blow By Blow. Popolnoma instrumentalno, Beckovo lirično, mehkobno igranje kitare je v bistvu nadomestilo vlogo glavnega vokalista, pristop, ki ga je uporabljal večino preostale kariere. Sledil je Wired naslednje leto in koncertni album leta 77. Po turneji, dokumentirani na albumu, se je glasbenik umaknil na svoje posestvo zunaj Londona in ostal v odmiku tri leta. Sledilo je veliko gostovanj in sodelovanj z Nilom Rodgersom, Mickom Jaggerjem, Rogerjem Watersom, Jonom Bon Jovijem in kasneje nekaj solo del. Beck je prejel 8 nagrad Grammy in bil dvakrat sprejet v Dvorano slavnih rokenrola, leta 1992 kot član skupine Yardbirds, nato pa leta 2009 še kot solo izvajalec. Njegova zapuščina leži v ravnovesju med tekočnostjo in agresivnostjo njegovega igranja, tehnične briljantnosti, ki ji je enaka le njegova ljubezen do disonance. Kot se ga spominja Jimmy Page iz skupine Led Zeppelin, "je bil vedno boljši in boljši, zapušča pa nas, navadne smrtnike".
Neveljaven email naslov