Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.