Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

575 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


02.08.2020

Pomoč Slovencem v Venezueli tudi v pandemiji

Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.


26.07.2020

Jakobova pot po Sloveniji je ena od najbolj slikovitih poti

Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji letos praznuje 20 let delovanja. Srce in duša društva sta zakonca Marjeta in Metodij Rigler. V oddaji Sledi večnosti skupaj s prekaljenim romarjem Petrom Štrbenkom predstavljajo slovenski camino. Pravijo, da Jakobovo pot po Sloveniji prehodi vse več pohodnikov in tudi številni so se odpravili po njenih poteh to pomlad, saj jim je pandemija novega korona virusa preprečila romanje po španski Jakobovi poti do Compostele.


19.07.2020

Duhovnost in podjetništvo

Podnaslov tokratne verske oddaje je Duhovnost in podjetništvo. V njej gostimo dva ugledna in renomirana podjetnika Francija Pliberška iz Celja in Gregorja Brajoviča iz Maribora. Tema: kako so lahko tudi v najsodobnejše poslovne procese in sisteme vtkani elementi zdrave in odgovorne duhovnosti, sočutja, empatičnosti, pravičnosti in ljubezni - z okusom svetega, božjega, presežnega.


12.07.2020

Duhovnost in šport

»Človek je duša in telo. Če skrbimo za oba pola, s tem ustvarjamo harmonijo, ki zagotavlja bogato duhovno življenje. Če zjutraj najprej pretečemo od 5 do 10 km in šele nato opravimo molitev, je ta molitev povsem drugačna, kot pa tista, ki jo opravimo takoj, ko se potegnemo iz postelje. Razgibano telo je predpogoj za dobro duhovnost,« razmišlja v oddaji Sledi večnosti pater iz reda minoritov, navdušeni športnik, dr. Andrej Šegula.


05.07.2020

Stična mladih letos drugače

Epidemija novega korona virusa bo otroke in mladino prikrajšala tudi za kakovostne počitniške vsebine. Združenje animatorjev Oratorija napoveduje, da bodo v zdajšnjih zdravstvenih razmerah lahko organiziralo za tretjino manj krajevnih oratorijev po župnijah v primerjavi z lani. Katoliška mladina je po odločitvi škofov odpovedala letošnjo Stično mladih. Bodo pa skušali julija prvič izpeljati Birmanski kamp za mlade in kljub omejitvam nekaj mladih odpeljati na Poletni teden v Taize. V oddaji Sledi večnosti gostimo Matevža Mehleta iz Katoliške mladine in vodjo oratorijskih usposabljanj Tilna Mlakarja.


28.06.2020

Ženska duhovnost

V tokratni oddaji Sledi večnosti s simbolnim podnaslovom ženska duhovnost razmišljamo o tem kako razlike med spoloma vplivajo na različno doživljanje presežnega na ravni naše vsakodnevne intime. Kako ženske, ki so izhodiščno varovalke življenja, v tej drugačnosti doživljajo fenomen svetega, Boga in njegovo prisotnost v nas in med nami. O tem se pogovarjamo v oddaji z dvema kristjankama: binkoštno vernico, ekonomistko Vasiljko Gamser iz Ljubečne pri Celju in katoličanko, ki je še posebej aktivna v gibanju Prenova v duhu Mileno Janel iz okolice Slovenske Bistrice.


21.06.2020

Nuncij v Iraku dr. Mitja Leskovar

Papež Frančišek je dr. Mitja Leskovarja, enega od treh slovenskih duhovnikov na visokih položajih znotraj vatikanske diplomacije, imenoval za novega nadškofa in nuncija v Iraku. Preden bo dr. Leskovar nastopil novo službo na bližnjem vzhodu, bo prejel škofovsko posvečenje predvidoma v prvi polovici avgusta v ljubljanski stolnici. Nato se bo odpravil na pogovore na Sveti sedež in če bodo razmere dopuščale, bo prevzel vodenje nunciature v Iraku v prvi polovici septembra. V oddaji razmišlja o svojem novem poslanstvu v Iraku, kjer so kristjani žrtve verske nestrpnosti, pa tudi o vlogi vatikanske diplomacije v današnji mednarodni skupnosti, medverskem dialogu in sekularizaciji družbe.


14.06.2020

Izzivi duhovniškega poklica

V tokratni oddaji Sledi večnosti z naslovom Izzivi duhovniškega poklica, gostimo 77-letnega gospoda Tonija Štekla, ki opravlja vlogo duhovnega pomočnika na Teznem v Mariboru in na Spodnji Polskavi, predtem pa je bil skoraj tri desetletja duhovnik v Berlinu in na Dunaju. V pogovoru z njim se bomo dotaknili tudi kdaj pereče teme, kako naj si duhovnik poskrbi za svojo konkretno eksistenco. Zato smo v to oddajo povabili tudi njegovo gospodinjo - diplomirano medicinsko sestro Ano Marolt, ki je sicer zaposlena v UKC Ljubljana… Kot boste slišali v oddaji, sobivanje duhovnika in gospodinje ni enostavno, a kjer je medsebojno spoštovanje in ljubezen v služenju, je tudi to lahko osrečujoče.


07.06.2020

V boj proti virusu ob pomanjkanju vode

Človekoljubne organizacije opozarjajo na pogubne posledice pandemije covid 19. Milijoni ljudi se soočajo z izgubo dela, vse večjo revščino in lakoto. Mmisijonarka Bogdana Kavčič predstavlja razmere v času epidemije v najbolj revnem predelu afriške države Ruande, kjer že vrsto let nudi zdravstveno oskrbo tisočim domačinom. Misijonu – kjer deluje misijonarka – finančno pomagata Karitas Slovenija in država Slovenija. O tej in drugi pomoči v času covid 19 govori Jana Lampe iz omenjene človekoljubne organizacije.


31.05.2020

Prenova v duhu

S tokratno oddajo Sledi večnosti se dotikamo današnjega praznika Svetega Duha – Binkošti. Odpravljamo se v župnijo Svetega Venčeslava v Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, kjer je že vrsto let zelo aktivna Prenova v duhu. V oddaji sodelujejo: Zoran Kodela - dolgoletni župnik v tej fari, zdaj je pa direktor in urednik krščanske TV Exodus v Mariboru in sicer eden od pionirjev tega duhovnega prenovitvenega gibanja v severovzhodni Sloveniji, Milena Janel ter zakonca Janez in Cvetka Ajd. Cvetka je katehistinja in vseslovenska kordinatorica Prenove v duhu, Janez ji pri tem pomaga, in je tudi stalni diakon.


24.05.2020

Želim si, da bi bili jezuiti v veliko oporo Cerkvi

Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.


17.05.2020

Župnija sv. Križ pri Rogaški Slatini

S tokratno oddajo Sledi večnosti se odpravljamo na obisk v župnijo Sv.Križa v Rogaški Slatini. Spregovorili nam bodo o svojem duhovnem življenju v teh kriznih koronskih časih, pobliže pa nam bomo predstavili tudi njihovo organiziranost veroučnih dejavnosti… Poleg domačega župnika Jožeta Vehovarja v oddaji sodelujeta tudi dve katehistinji Jožica Kores in Klavdija Nušinović.


10.05.2020

Odnos Beatlov do duhovnega

The Beatles veljajo za eno najbolj znanih glasbenih skupin vseh časov. Poleg ustvarjanja glasbe za vse generacije so se v zgodovino zapisali tudi po svojem odnosu do duhovnosti. V 60-ih letih prejšnjega stoletja so odpotovali v Indijo, kar je med drugim pripomoglo tudi k širjenju verstev z Vzhoda (hinduizem in budizem) v zahodnoevropski kulturi. O tem, kakšen odnos so imeli Beatli do duhovnega, in o njihovih pesmih z duhovno vsebino, se bomo pogovarjali z etnologom in poznavalcem skupine dr. Damjanom J. Ovscem.


03.05.2020

Bogoslužja v epidemiji COVID-19

Življenje se vrača tudi v hrame svetosti. To bo – kot na vseh področjih javnega življenja – drugačno kot pred epidemijo novega koronavirusa. Javna bogoslužja bodo v epidemiji COVID-19 potekala pod strogimi higienskimi ukrepi za preprečevanje širjenja nove koronavirusne bolezni. Navodila katoliških škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah v času epidemije COVID-19 pojasnjuje generalni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec.


26.04.2020

Župniki in verniki so bili prestrašeni pred 30. leti

Slovenija zaznamuje 30. obletnico prelomnih dogodkov, ki so leta 1990 tlakovali pot osamosvojitvi. V nizu odločilnih dogodkov za slovenski narod je katoliška cerkev na Slovenskem 1. maja 1990 ustanovila dobrodelno organizacijo, Slovensko karitas. Od snovanja do zagona osrednje katoliške dobrodelne organizacije pri nas je kot njen prvi obraz in gonilna sila desetletja nastopal Imre Jerebic, zdaj upokojenec. V pogovoru opiše začetke Slovenske karitas pred tremi desetletji.


19.04.2020

V spomin nadškofu Uranu

Na letošnjo veliko soboto, torej pred dobrim tednom dni je v 76-tem letu umrl upokojeni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Uran. Pokopali so ga v sredo 15. aprila v ožjem družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Spominu na blagopokojnega nadškofa namenjamo tokratno oddajo Sledi večnosti.


12.04.2020

Branko Cestnik

Nihče od nas ne pomni take velike noči, kot je letošnja… brez slovesnih tradicionalnih jutranjih vstajenjskih procesij… škofje in duhovniki mašujejo pred praznimi cerkvami, stik z verniki omogočajo le sodobni mediji… drugačni časi, a kljub temu napolnjeni z globoko vero in zaupanjem v božjo prisotnost med nami. O tem se tokratni verski oddaji Tone Petelinšek pogovarja z znanim slovenskim duhovnikom, župnikom iz Frankolovega pri Celju patrom magistrom Brankom Cestnikom.


05.04.2020

Cvetna nedelja

Da bi zajezili epidemijo novega koronavirusa, so voditelji cerkva in verskih skupnosti zaprli za vernike in vernice hrame svetosti. Duhovniki obrede opravljajo brez navzočnosti vernic in vernikov, ne podeljujejo jim tudi zakramentov. Ti rigorozni ukrepi sovpadajo s praznovanjem velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Gre za praznik, ki ga bogatijo številni obredi ter druženje med sorodniki in prijatelji. Kako naj kristjani v zdajšnjih razmerah praznujejo praznik veselja in upanja, kar je velika noč, se bomo pogovarjali z duhovnikom v župniji presvetega odrešenika v Kosezah v Ljubljani Igorjem Dolinškom. »Številni ljudje v teh dneh osamljenosti, odmaknjenosti d njim dragih ljudi razmišljajo, Bog me je kaznoval. To ni res. Bog si tega ne želi, tako kot noben človek dober po srcu, ne želi drugemu človeku slabo.«


29.03.2020

Duhovnost v času krize

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost evangeličanski škof mag.Leon Novak iz Murske Sobote. Tema pogovora - kako nam v teh zahtevnih, napornih in vrednostno kdaj tudi kaotičnih časih pomagata živeti božja beseda in iskrena vera v Jezusa Kristusa.


22.03.2020

Evgen Bavčar: Tišina je rojstvo vseh besed

NAPOVED: V tokratni verski oddaji Sledi večnosti je naš gost 73.letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama – med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.


Stran 12 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov